Rudnica (946 m), 11.9.2024

Jesen v gozdu, gozd v jeseni. Preproga iz listja, ampak posušenega, ne tistega jesensko odpadlega. Tudi vonj gozda je drugačen od tistega prav jesenskega.

Z Broda po direktni poti gor, navzdol do Stare Fužine, tam pa levo po kolesarski poti do Bohinjske Bistrice. Popoldanski 3 urni sprehod. Z razgledi na Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, na Bohinjsko jezero in na vršace, ki vse to obkrožajo. Ko sem se vračala po kolesarski poti v Bohinjsko Bistrico, pa je bila Rudnica ves čas na moji levi strani.

Z vrha: Zg. Bohinjska dolina, Srednja vas, Češnjica, najvišje Pl. Zajamniki.

Vrh s klopco, vpisno knjigo in žigom.

Spustim se v smeri Stare Fužine, od tu razgled na Bohinjsko jezero.

In sem kmalu na drugi strani hriba: Sp. Bohinjska dolina, Brod, Savica in Bohinjska Bistrica, kolesarska pot gre čez polje.

Listnata preproga.

Bohinjsko jezero, tik pred Staro Fužino.

Na kolesarski poti, pogled nazaj na Rudnico.

Koča na Planini pri Jezeru (1453 m), 1.9.2024

S križišča Vogar – Blato, kamor sva se z najmlajšim ob 9.45 pripeljala z organiziranim avtobusnim prevozom. Markiran čas hoje je 1 ura, najin čas hoje je bil 3 ure. Navzdol sva hodila 2 uri in šla na avtobus ob 16.30, da naju je pripeljal nazaj v Bohinjsko Bistrico.

Cesta s križišča najprej pelje naprej do parkirišča pri Planini Blato, pred katerim se pot začne (tam je tabla z oznako časa „1ura“). Pot je široka, večinoma (kot) gozdna vlaka. Srečalo naju je kar nekaj planincev. Poti nekaterih izmed njih poti so se verjetno nadaljevale do Planine v Lazu, Planine Viševnik, Planine Dedno polje in od teh planin še naprej. Pot gre skozi gozd po senci in je zaradi tega krasna tudi za vroče dneve. Na planini so se pasle krave.

Pri koči sva pojedla ričet in spila čaj, v koči sva žigosala knjižice (tudi knjižico Bohinjske planinske poti) in roke. Šla sva gledat ribe v jezero in vreči 1 kamen.

Če je narava soigralka, ko hodim sama, je bila tokrat le kulisa, pred katero sva odigrala predstavo tega dne s prizori, kot so npr.: počivanje na kamnih; palica kot žaga/sekira/brisalci/vlak; storž za mene, za atija; bonbonček vsake pol ure; robotek, ki se izprazni in napolni s pritiskom na gumb; spodbujanje; padec; vabila za nadaljevanje poti; pozdravljanje planincev; iskanje markacij; vprašanja „Kdo živi v luži?“ „Kdo živi v jezeru?“ „A sva že tam?“ „A to grmi al je letalo?“„Kolk je ura? Pa zj? Pa zj? Pa zj?“ „Zakaj … ?“; spodrsavanje; navdušenje ob pogledu na kočo; veselje ob zaključku poti. In ogromno drugih.

Gozd, hvala za gostoljubje!