Dom na Komni (1520 m), 4.1.2024

Ukanc - Koča pri Savici - Dom na Komni. 

Za ta dan izberem Komno. Ali pa ona mene. Zakaj, od vseh hribov, mi ravno Komna pride na misel in prevlada? Kaj je tisto, kar najprej privlači misli, potem pa poskrbi, da se tudi udejanjijo? Ne vem, bil je občutek, da bi najraje šla tja gor. 

Kar iz Ukanca, ker smo pred nekaj dnevi bili pri Slapu Savica in se mi je gozd ob glavni cesti, ki vodi do Koče pri Savici, zdel čudovit - številne skale (ledeniški balvani), zelen mah, rjavo listje po tleh, debla in gola drevesa. Pa tudi zato, ker mi, ko vozim, vijugaste ozke ceste še niso ljube.

Do Komne med drugim vodi 48 serpentin, ki so vsake toliko označene. Malo pred zadnjo serpentino se začne sneg/led na poti. Sama pot (vse od Ukanca) je široka, zložna, udobna. Ko imam več fizične kondicije, so tudi poti lepše in bolj lahko uživam! 

 Iz Ukanca do Koče pri Savici.

Pogled nazaj na parkirišče pri Koči pri Savici.

 

Prva serpentina.

 

Pri 22. serpentini se prvič pokaže Bohinjsko jezero.

 

Zadnja, 48. serpentina.

 

Začne se drugačna podlaga, dereze dobrodošle.

 

Dom na Komni čaka, na levi strani.

 

Dom na Komni (s strehe pada led, zato je najboljše vstopiti skozi spodnji vhod).

 

Gore naokrog, ki jih ne poznam.

 

Bohinjsko jezero.

 

The Kava.

 

Nazaj v Ukancu, proti izhodišču.

 

Še čez most, zgoraj Ski hotel Vogel.

 

Nazaj na izhodišču, kjer je nekdaj stal Hotel Zlatorog.