S križišča Vogar – Blato, kamor nas je ob 9.45 pripeljal avtobus, ki vozi še do 29.9.2024.
S križišča smo šli naprej po cesti skozi gozd; ko se asfalt konča, se nadaljuje makadam. Pot se malo vzpne, v glavnem pa spušča. Ker sta bila zraven otroka, je naša pot do Kosijevega doma na Vogarju trajala dobro uro in pol in tako je bil pri domu že čas za malico. Pa za kavico, čaj, pivo, jabolčni sok, uživanje na soncu, klepet, štemplanje rok in knjižic, igranje na igralih.
Odločili smo se, da gremo naprej po poti navzdol v Staro Fužino, s postankom še na razgledni točki, kjer so vzletali jadralni padalci.
Bohinjsko jezero se lesketa.
Tako se je naš krasen hribovski septembrski pohod zaključil ob 18.00, ko smo prišli do gozdne ceste Voje – Vogar – Blato, kjer so nas na velikem pašniku pozdravili še konji, čakal nas je pa že prevoz do doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar