Javorov vrh (1482 m), 3.11.2024

Gre za Javorov vrh na Pokljuki. Je točka Bohinjske planinske poti.

Peljali smo se skozi Zgornji Goreljek mimo Hotela Pokljuka in Hotela Jelka in pri oznakah za Planino Zajamniki (mislim, da je tam že Spodnji Goreljek) zavili desno na gozdno cesto. Cesti smo sledili cca. 3 km, kjer smo na ostrem desnem ovinku parkirali (je prostora za nekaj avtomobilov).

Stezica gor v gozd je vidna in se začne točno v tem ovinku. Oznaka za Javorov vrh s ceste ni vidna, ker je tabla zaraščena. Ko vstopiš v gozd na to stezico, pa jo po nekaj korakih zagledaš.


Začetek naše poti.

Pot ni označena, ampak je sledljiva, gre naravnost skozi gozd.


Na vrhu smo bili v 40 minutah počasne hoje. Megla nas je spremljala ves čas in z nami je bila tudi na vrhu. 


Popili smo čaj, malo prigriznili, poštempljali knjižice. 


Mene je zazeblo in sem šla nazaj do avta in še enkrat gor nasproti sestopajočima, da sem se ogrela.

V eni od Miheličevih knjig sem brala, da so se z družino na Javorov vrh večkrat odpravili iz Bohinjske Bistrice. Ideja mi odzvanja in bom enkrat načrtovala tak pohod.

Orožnova koča (1346 m), 2.11.2024

Pot z Raven se ob 11.45 začne po soncu, a kmalu vstopim v senčen gozd. Toplo je, suho. Sonce se pokaže le na nekaj mestih in sije ravno pod takim kotom, da zaslepi.

Gore okrog Triglava so prečudovito obsijane. Jasno nebo. Za zjokat lepo. Tja gor, tja gor!

V koči se nameravam le vpisat. Ampak ne morem zgolj tega; sprejmem povabilo sonca, spijem čaj in še malo posedim zunaj.





Javorov vrh (1482 m), 3.11.2024

Gre za Javorov vrh na Pokljuki. Je točka Bohinjske planinske poti. Peljali smo se skozi Zgornji Goreljek mimo Hotela Pokljuka in Hotela Jelk...