Zadnjič smo bili na Šmarni gori in dobila sem preblisk, kako je fino na dosegu rok (no, nog) imet tak hribček za „gor dol v 1 uri“. In tak hribček v Bohinjski Bistrici je Šavnica. Od doma sem s kolesom na izhodišču v 5 minutah, potem pa „gor dol v 1 uri 15 minut“. Zelo fino!
Šavnica še v soncu.
Tokrat sem na Šavnici bila prvič, čeprav gre za hrib nad Savo Bohinjko v Bohinjski Bistrici in ga gledam prav vsak dan. Na vrh vodi neoznačena pot, ki se začne ob kolesarski poti – do izhodišča pridemo, če gremo čez most v Danici in potem desno po kolesarski poti nekaj 10 metrov do tam, kjer je počivališče za kolesarje z mizo in klopjo. Kmalu se pot razcepi v desno in naravnost, mi nadaljujemo v desno.
Ko pridemo do jase, gremo čez jaso in na koncu jase, preden bi se spustili navzdol do makadamske ceste (čez Senožeta), zavijemo ostro desno, da hodimo nad jaso.
Tam se kmalu začne tak kolovoz (če pogledamo na levo, vidimo vikend in pot, ki vodi do tega vikenda) in kolovozu sledimo.
Kolovoz se konča in hodimo po poti, kjer je spodaj vikend, nato se pot usmeri desno skozi gozd.
Hodimo naravnost navzgor in, ko se pot položi, krenemo v desno. Sledimo poti, ki se izgublja in pogledujemo v levo, kjer se nam bo zdelo, da je najvišja točka tega hriba. Tam med šavjem je vrh, označen z rumeno palico in z napisom imena vrha na tleh.
Za prvič je moja pozornost večinoma zasledovala iskanje poti, pri čemer sta bili najbolj pomembni informaciji, da na koncu jase zavijemo ostro desno (in se ne spuščamo proti makadamu) in da je na vrhu rumena palica. Naslednji sprehodi tja gor pa bojo zasledovali miselni odklop.
Obrisi pred nočjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar