Namen je bil peljat se z avtovlakom iz Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči in od tam še 20 km po cesti do Kobarida. Ker pa avtovlak ni vozil zaradi vzdrževanja proge, smo se vseh 80 km peljali po cesti - čez Soriško preko Sorice v Podbrdo, skozi Baško grapo do Kobarida. Nekje na pol poti sem se v slabosti zaradi vseh ovinkov vprašala "Aj to sploh bla dobra ideja?"
V Kobaridu smo sledili oznakam za Drežnico, šli desno čez Napoleonov most in takoj levo do parkirišča.
Do slapa Kozjak vodi nezahtevna označena pot (30 min).
Kmalu zaslišimo, kako šumi Soča in vidimo, oh, kakšne barve je.
Zvok vode nas ves čas spremlja. Ko Soča odvije po svoje, jo zamenja potok Kozjak. Hodimo nad potokom in kmalu zagledamo Mali Kozjak.
Malo naprej je vstopna točka, kjer pobirajo vstopnino (zdaj je še niso, tudi parkirišče ni bilo za plačat btw).
Kmalu vstopimo v sotesko, prečimo mostičke, se vzpnemo na galerijo, ...
... smo že v zadnjem ovinku, slišimo bučanje vode in ... Veliki Kozjak nam nariše nasmeh na obraz. Vau! Mislim, da si zasluži že kar aplavz.
Vrnemo se po isti poti. Vmes še pomalicamo. Škratek tokrat ni nastavil bonbončkov po poti, ampak je pustil kar sladke trobentice.
Slap nas je tako navdušil, da si gremo kmalu pogledat še kakšnega. Naj dodam še to, da je res milina it na tak izlet izven turistične sezone, saj ni treba plačat parkirnine, vstopnine in predvsem ni treba prenašat gneče.
Ja, bila je dobra ideja za izlet!
