Triglav v oblakih.
Že kakšen teden sem se v mislih napovedovala k Liscu na obisk. Bil je petek popoldan in sem se odpravila z Raven, mimo Orožnove koče - do koče že 100 krat prehojena pot, naprej na Lisc pa sem šla drugič. Rastlinje je že bujno in zanima me, kakšna je pot spomladi, ko se sneg stopi.
Šavje se malo umiri, ko stopim nad gozdno mejo. Pod sabo zagledam Orožnovo.
Pokaže se Orožnova.
Pot, še gozd.
Kmalu sem na grebenu, po katerem še malo gor in dol in sem na vrhu. Z vrha se Orožnova ne vidi, z grebena pa na nekaj mestih. Uživam v 360 stopinjskem razgledu. V daljavi se vidijo le obrisi gora, kot obljuba tega poletja. Spodaj prehojena pot je pod mano, a je skrita med šavjem.
Smer Možic, Lajnar, Ratitovec.
Spodaj levo Rudnica, desno Šavnica.
Proti Bohinjskemu jezeru.
Pogled nazaj na prehojeni greben.
In Črna prst.
Neka skromnost je v Liscu. Dviga se iz doline, je v ospredju, deluje "poglejte me, pridite", na vrhu pa se njegova navzočnost skrije v notranjost te gore in ostanejo le božanski razgledi, ki jih ponuja.
Lisec me je letos pospremil v začetek poletja...
