Izvir Bistrice, 28.6.2025

Na vroče sobotno popoldne sem se odpravila k Izviru Bistrice, po vir bistrega, pod Lisec. Presenetilo me je, koliko sence je na poti. 

V slabi uri sem pri izviru. Usedem se na skalo, sonce še sije, poslušam bistro Bistrico. Vode je manj in je ni za cel slap, le na desni strani buči. 

Skoraj nikogar ne srečam. Ob poti zagledam črno kačo, ki se zgane, ko se bližam - je ravno sredi malice s še živo dvoživko v ustih.

Na poti nazaj uživam v pogledih na Bohinj. Šavnica mi pošilja pozdrave. Nekaj se je zbistrilo in najbolj vabi Tosc, pa tudi Zajamniki iz Srednje vasi ...

Lisec (1653 m), 13.6.2025

Triglav v oblakih.

Že kakšen teden sem se v mislih napovedovala k Liscu na obisk. Bil je petek popoldan in sem se odpravila z Raven, mimo Orožnove koče - do koče že 100 krat prehojena pot, naprej na Lisc pa sem šla drugič. Rastlinje je že bujno in zanima me, kakšna je pot spomladi, ko se sneg stopi.

Šavje se malo umiri, ko stopim nad gozdno mejo. Pod sabo zagledam Orožnovo.

Pokaže se Orožnova.

Pot, še gozd.

Kmalu sem na grebenu, po katerem še malo gor in dol in sem na vrhu. Z vrha se Orožnova ne vidi, z grebena pa na nekaj mestih. Uživam v 360 stopinjskem razgledu. V daljavi se vidijo le obrisi gora, kot obljuba tega poletja. Spodaj prehojena pot je pod mano, a je skrita med šavjem.

Smer Možic, Lajnar, Ratitovec.

Spodaj levo Rudnica, desno Šavnica.

Proti Bohinjskemu jezeru.

Pogled nazaj na prehojeni greben.

In Črna prst.

Neka skromnost je v Liscu. Dviga se iz doline, je v ospredju, deluje "poglejte me, pridite", na vrhu pa se njegova navzočnost skrije v notranjost te gore in ostanejo le božanski razgledi, ki jih ponuja.

Lisec me je letos pospremil v začetek poletja...

Slap Beri, 7.6.2025

Izhodišče 30 min poti do slapa je Poljubinj, vasica blizu Tolmina (v navigacijo je treba vtipkat "poljubinj" in ne "slap beri", potem pa v Poljubinju sledit oznakam za slap in hkrati na zemljevidu pogledat, kje je mini parkirišče). 

Čez potok Gadiča je včasih vodila brv, zdaj je postavljena deska (privezana z zajlo na skalo, da je ne odnese ob nalivih). Na nekaj mestih je hudournik odnesel staro pot, uhojena je na novo.

Pot gre skozi gozd, se počasi vzpenja, potok šumi - vedno bolj, ko se bližamo slapu. Tam pa prijeten hlad in zvoki vode, ki so se spreminjali z vetrom.

Malo smo posedeli, pomalicali in se vrnili v rahlo soparen junijski dan. Ču - do - vi - to.