Slap Driselpoh, 24.8.2025

Tale soteska in slap sta tik za Podbrdom, ko se peljemo naprej po Baški grapi (1-2 km iz Podbrda). Ob cesti je prostora za par avtomobilov. Do slapa je cca. 20 min hoje.

Poljub?

Pogled nazaj.

Pot teče pa grapi, levo in desno je strmo. Zanimive kamnine, v plasteh... Potoček nas spremlja ves čas na desni (vmes presahne, pa se spet pojavi) - nanešenega je veliko kamnitega materiala, zaradi česar je verjetno preoblikovana struga. Gremo tudi mimo domačije Driselpoh, ki nam na tabli izreče dobrodošlico. Ne izgleda zapuščena, kot bi pričakovali...

Pogled navzgor v smeri Črne prsti, ki je v megli.

Tu levo po potki. Malo prej je smerokaz za Kal (levo s poti).

Se že vidi.

Tale slap sploh ni slab. Od daleč zgleda bolj tak mini slapek (a smo že tu?), ampak v neposredni bližini pa prepriča in napolni. Nismo se želeli dolgo zadrževati v njegovi bližini, ker bi lahko vsak hip kaj priletelo dol s pobočja nad slapom in nad tolminčkom. Zato smo se vrnili in nižje dol na poti pomalicali; našli smo prijetno sonce (ja, posije v grapo) in skale za usest. Potem pa do avta in skozi ovinke domov, z mislijo "kako je pri nas lepo in koliko takih malih lepot je blizu nas".

Šija (1880 m), 15.8.2025

Petnajsti avgust je dan za Vogel! Z gondolo iz Ukanca na Rjavo skalo (1570 m), tam na kavo in potem s štirisedežnico na Orlove glave (1682 m), od tam pa z nogami na Šijo. 

Pot gre po smučišču, po planinski poti, pod vrhom je strmo in smo si pomagali še z rokami. Ves čas je rahlo pihljalo.

Na Šiji je bila gneča, ampak smo našli svoj prostorček in pomalicali. Vrnili smo se po isti poti.

Vmes smo se odpeljali en krog s kabinsko žičnico Zadnji Vogel. Ta vozi brezplačno od 9h do 15h, štirisedežnica Orlove glave pa brezplačno od 9h do 16h - kar je podatek za vsakogar, ki na smučišče Vogel pride peš.

V Ukancu je sledila še popoldanska osvežitev v jezeru.

Desno najvišji je Vogel.

Šija se zdi daleč (vrh levo med stebroma).

Razgledi s Šije. Proti smučišču.

Proti Primorski strani.

Desni vrh Rodica, levo spodaj Bohinjska Bistrica.

In proti Voglu.

Pa še pogled nazaj ob spustu, desno je Vogel, na Šiji levo gneča.

Ob nekdanjem Ski hotelu Vogel.

Javorov vrh (1482 m) in Planina Zajamniki (1280 m), 10.8.2025

Javorov vrh.

Nedeljsko turistični razširjeno-družinski izlet. Z avtom po gozdni cesti Goreljek-Zajamniki do ovinka (cca. 3 km z Goreljka), kjer gre steza v gozd proti Javorovemu vrhu. Potem po isti stezi nazaj in z avtom še malo naprej, do 1 km pred Zajamniki. Z Goreljka do Zajamnikov je cca. 6 km po gozdni cesti.

Najprej na Javorov vrh (20 min hoje). Veliko je bilo mravelj, tako da se nismo nič zadrževali na mestu po poti.

Lani novembra je bila megla, tokrat pa so nas pričakali razgledi.

Z Javorovega vrha, na desni Golica.

Med vejami smrek Triglav, Dom na Kredarici, Dom Planika.

Proti Karavankam.

In spet Triglav levo med smrekami.

Sledili so še Zajamniki. Tu je bilo kar nekaj ljudi, večinoma so poiskali senco pod smrekami na robu planine. Mi smo (se) pofotkali, občudovali razgled in se odpravili proti avtu ter domov.

Slap Grmečica, 9.8.2025

Navdahnjena od Irene Cerar in Svetišč narave (ter spodbujena od gneče pri slapu dan prej) se zjutraj s kolesom odpravim 5 km daleč spit svojo kavo k slapu Grmečica, ko le-ta še sameva.

Po kolesarski, na desni obrisi Ajdovskega gradca.

Kmalu sem pri slapu. Pred tem obujam spomine na gozdno stezo in kolovoz, ki sta včasih vodila do slapa, zdaj je kolesarska pot.

Pri slapu se usedem, nikogar ni (le jutranji tekač je pritekel mimo in se ponudil, da me slika - "Nou, tenkju."), gledam slap, pijem kavo. Nisem najbolj umirjena, kava mi ne paše. Sem kot ta kava v termovki, ki se še ni posedla.

Dalje opazujem slap in vidim, koliko vode mora preteči in se prevrtinčiti prej v temni, težko dostopni in ozki soteski.

Na mostičku zgoraj nad slapom.

Potem je ovir naenkrat konec in voda se v obliki slapa, vsem na očeh, z višine izlije (v sekundi, dveh) v tolmun in teče dalje. Si oddahne, ko presahne in ni vode, ali ne?

Odpeljem se nazaj in enačbo počasi dam na skupni imenovalec, ki je: več, več, več tega - narave; jutranje meglice, svež zrak, prebujanje dneva, rahle pajkove mreže, rosa, modro nebo, mirna reka, ... Lep uvod v dan!

Orožnova koča (1346m), 7.8.2025

Ostajam v "domačem" gozdu in v hribu za hišo (blokom).

Hribi kot način življenja niso šminka, ampak so zares. Niso nekaj, kar dodam, so že del. Niso zgolj orodje, ki ga vzamem in z njim popravim, kar mislim, da je za popravit. Niso nekaj, za kar si vzamem čas le takrat, kadar mi paše. So ves čas na moji strani. So enakovreden sopotnik in zrcalijo, kar trenutno sem.

S poti, ki vodi dalje na Črno prst.

Orožnova koča (1346 m), 4.8.2025

Grem v gozd, pogledat sebe. Kje sem, kako sem. Hodit, dihat. Sedim v krošnji, letim po zraku, slonim na deblu, lezem čez korenine, ...? Najdem prispodobo, ki mi je najbližje. Zgodba poti se odvije. Z vsakim korakom se premaknem naprej v nekaj in hkrati iz nečesa. Razpršeno se posede in ozračje se zbistri. Gozd kot stičišče, kot prostor srečanja.