Gozd ne zavlačuje, ampak točno po urniku obarva liste, jih odvrže in spreminja podobo. Vse ob pravem času. Narava nam velikodušno kaže svoje ritme in nas vabi, da poiščemo svoje.
Tokrat sem ob povratku s Šavnice izbrala pot (desno, namesto levo), ki vodi na drugo stran tega hriba. Na začetku je nekaj šavja, ki že izgublja svojo bujnost, pot pa se nadaljuje v kolovoz. Nekje v Zgornji dolini bom prišla ven.
Na enem ovinku me je razveselil tale pogled na Bohinjsko jezero:
Levo Studor, cerkev v Srednji vasi še v soncu.
S hriba sem prišla v Češnjici in sledila kolesarski poti do Senožet, od tam pa nazaj na Bistrico. Krog je bil sklenjen.
Senožeta in fotografska razstava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar