Partizanski dom na Vodiški planini (1108 m), 17.5.2026

Gremo malo na Jelovico, z izhodiščem na Jamniku. Do tja smo se pripeljali skozi Kropo. Pot gre gor, se rahlo položi, vije skozi gozd, pa spet gor (tik pred tem vzponom je lepa lepa razgledna točka) in dol do Vodiške planine. In potem seveda enako še nazaj. Na 2 razpotjih umanjka kakšna markacija, velja se držati poti, ki izgleda bolj uhojena.

Z najmlajšim smo hodili počasi 3 ure do doma oz. planine (markirano je 1h 40min), nazaj pa zelo hitro, saj sta bila kar naenkrat zanimiva hitra hoja in tudi tek - in je bilo treba izkoristit ta zagon. Pred odhodom domov smo z izhodišča šli še do cerkvice na Jamniku za slovo od teh koncev občudovat razgled. 

Z avtom smo se v Bohinj vračali preko Dražgoš, Bitenjske planine in Nemškega rovta - še malo Jelovice za zaključek lepega nedeljskega izleta.

Panorama. Gorenjska je iz te strani videti širša.

Dobrča, Begunjščica, Stol.

Kropa stisnjena spodaj.

Lajnar (1549 m) + nekje nad Sorico, 9.5.2026

Soriška planina in njeni vrhovi so res vau. Ta razgled, ko se povzpneš dovolj visoko, na greben - proti Primorski, Triglavu, Karavankam, mimo Ratitovca... Sreča!

Pa tudi srečanje:

Stojim na grebenu

z razgledom vse naokrog,

z odprtimi možnostmi.

Vem, da mi piha v hrbet,

da ne padem vznak

in me potiska naprej.

Ona, ki je odšla,

da bi jaz razprla krila,

ker jih ona ni znala.

Čeprav je več ni,

z njo delim ta trenutek.

Vem.

Še pred skokom na Lajnar pa smo se s Soriške planine zapeljali nekaj ovinkov nižje v smeri Sorice. Tam smo našli, kar smo iskali - poslikane skale. Še nekaj lepega: