Orožnova koča (1346 m), 29.4.2025

Stopila sem na pot zvestobe

in jo stokrat prehodila,

ker se obračam k življenju.

Slap Sopota, 27.4.2025

Vlak nas je z Bohinjske Bistrice skozi tunel in po Baški grapi pripeljal ob 9.28 v Podmelec. Od železniške postaje smo se spustili do glavne ceste, kjer smo jo (smer desno) kmalu prečkali in zagrizli v strm breg. 

Cestica je po ovinkih vodila v vasico Podmelec in šli smo v smeri cerkve, kjer se Podmelec konča.

Od tam smo odrasli v 5 minutah pri tabli, na kateri piše, da je do 62 m visokega slapa Sopota 10 minut. 

Skupinica z najmlajšimi člani se je na koncu Podmelca mogla obrniti, ker smo želeli ujeti naslednji vlak ob 12.28 do Mosta na Soči, jaz pa sem sama pohitela do slapa. Od železniške postaje Podmelec do slapa Sopota je sicer dobrih 30 min (odrasle) hoje.

Taraaaaaaa:

Prejšnje dni je padal dež, zato je ta dan ta krasen slap lahko tekel.

Vrnila sem se po isti poti, dohitela skupinico, katere najmlajši del se je v senci zabaval z mrtvim slepcem. Nadaljevali smo naše popotovanje do Mosta na Soči in nazaj v Bohinj. Res lušten izlet!

Kapunar (1051m) - Remšnik (685 m) - Kapla na Kozjaku (777 m), 20.4.2025 (Koroška pl. pot)

Z avtobusom sem ob 7.34 prispela v Radlje ob Dravi. Pred mano je bil del Koroške planinske poti: Kapunar - Remšnik - Kapla na Kozjaku.

Iz Radelj ob Dravi sem v slabih 2,5 urah bila na Kapunarju (žig KPP št. 6). Pot gre večino časa po makadamski gozdni cesti, počasi vzpenjajoč se. Srečala sem 4 kolesarje in 2 pohodnika. 

Pod vrhom je karavla, vrh Kapunarja pa ni razgleden (je tudi 10 min izven KPP); med vejami grmovja se da pokukati na avstrijsko stran. 

Pot v trajanju skoraj 2 ur je, sprva tik ob državni meji z Avstrijo, vodila naprej do Remšnika. 

Remšnik še v daljavi.

Pogled proti Uršlji gori in zasneženim Kaminško-Savinjskim Alpam.

Tudi do Remšnika bi se dalo prikolesariti. Na Remšniku je bil čas za naslednji žig KPP št. 7 in za naslednji sendvič. 

Žig je levo na steni gostilne.

Ker sem imela še moč in voljo za nadaljevanje hoje, sem se odpravila proti 3 ure oddaljeni Kapli in žigu KPP št. 7a.  Tudi ta pot je bila kombinacija gozdne ceste, široke gozdne poti in asfalta. 

Pogled nazaj na Remšnik.

2 uri pred ciljem sem imela krizo in sem tako zadnji 2 uri prehodila v počasnejšem tempu, s predihavanjem, z neobupavanjem in s samovzpudbujanjem ter s pozornostjo v vsakem koraku. In tako sem pot v Kapli končala s hvaležnostjo in veseljem, da mi je uspelo. Skoraj v trenutku, ko sem ob cca. 15h zagledala cerkev v Kapli, je kriza minila. Počakala sem še na prevoz domov.

Tudi tu je žig na steni gostilne.

Pot je dobro označena. Če sem bila kje v dilemi, sem si pomagala z Vodnikom po Koroški planinski poti. Ta del poti ni strm, vzpenja in spušča se počasi, primeren je za gorsko kolo. Hribčki in pobočja so bila večino časa pred mano, za mano pa pogled v smeri prehojene poti in razgledi. Hodila sem mimo samotnih hiš in kmetij. 

KPP se nadaljuje na Sršenov vrh (1 ura) in naprej proti Ožboltu. Tja pa naslednjič!

 ***

Več:

Dravograd - Vrh Košenjaka (1522 m) - Pri Knezu na Pernicah (1062 m), 7.12.2024 (Koroška pl. pot) 

Ravne na Koroškem - Šteharski vrh (1018 m) - Sv. Križ pri Dravogradu (528 m), 18.1.2025 (Koroška pl. pot) 

Bricnik (1017 m) - Radlje ob Dravi, 23.3.2025 (Koroška pl. pot)

Vogar (vzletišče, 990 m), 13.4.2025

Gozd... Koliko ljudi je že šlo skozenj in koliko jih bo še šlo. Vsak s svojo zgodbo. Gozd vse to nese, podpre in nam podarja najlepše - stik s sabo in z naravo. Tam mislimo svetlejše misli in doživljamo toplejše občutke. V gozd gremo po darilo.

Šavnica (863 m), 3.4.2025

Uležem se

na deblo podrtega drevesa

in zrem v nebo.

Samo to.

Rudnica (946 m), 29.3.2025

Sčasoma bom pozabila

na jezik pretekle ljubezni

in spregovorila s sabo

v jeziku sedanje ljubezni,

ki mi pripada in jaz njej,

brez prevoda.

Ja... Temu dajem možnost, da se prediha do dna srca, ko hodim in utripam v hrib. Tej zvestobi do staršev. Ampak dna ni, zato bom spustila to preteklo ljubezen in to brezmejnost polnila s tem, kar je in ne več s tem, kar je bilo.

Sicer pa: na Rudnico čez Senožeta in navzdol proti Brodu po Ivanovi poti, s priključkom nazaj na Senožeta. Strm zadnji del poti, ki pa zato hitro pripelje na vrh in do razgledov, tudi na Šavnico nasproti.