na deblo podrtega drevesa
in zrem v nebo.
Samo to.
V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.
Sčasoma bom pozabila
na jezik pretekle ljubezni
in spregovorila s sabo
v jeziku sedanje ljubezni,
ki mi pripada in jaz njej,
brez prevoda.