Sčasoma bom pozabila
na jezik pretekle ljubezni
in spregovorila s sabo
v jeziku sedanje ljubezni,
ki mi pripada in jaz njej,
brez prevoda.
Ja... Temu dajem možnost, da se prediha do dna srca, ko hodim in utripam v hrib. Tej zvestobi do staršev. Ampak dna ni, zato bom spustila to preteklo ljubezen in to brezmejnost polnila s tem, kar je in ne več s tem, kar je bilo.
Sicer pa: na Rudnico čez Senožeta in navzdol proti Brodu po Ivanovi poti, s priključkom nazaj na Senožeta. Strm zadnji del poti, ki pa zato hitro pripelje na vrh in do razgledov, tudi na Šavnico nasproti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar