Čas je bil, da začnem s Koroško planinsko potjo. Za začetek iz Dravograda na Vrh Košenjaka (žig št. 3) in do Kneza na Pernicah (žig št. 4). Od tam sva se spustila v smeri Mute, KPP pa gre sicer naprej po naslednjih 32 kontrolnih točkah; po obronkih Dravske, Mislinjske in Mežiške doline povezuje pogorja Kozjaka, Pohorja, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp - poteka skozi vse občine Koroške, kot je zapisano v Vodniku po Koroški planinski poti. Začne in konča se po dobrih 230 km v Ravnah na Koroškem.
Najino izhodišče je bil torej Dravograd (341 m), pri bencinski črpalki na koncu mesta. Najprej sva se v 20 minutah povzpela nad Dravograd, do razvalin gradu in do lovskega doma.
Dravograd v megli.
Nadaljevala sva skozi gozd, po kolovozih, prečila ceste, vse zložno vzenjajoč se.
Pa sva nad meglo, na cca. 800 m nadmorske višine. Naravnost Šteharski vrh in levo od njega Uršlja gora (oboje del KPP).
Pogled proti Avstriji.
Še malo do Vrha Košenjaka.
Po 3 urah sva iz Dravograda na Vrhu Košenjaka (1.522 m). KPP gre sicer mimo Planinskega doma Košenjak (1.169 m), ampak nisva šla tam mimo.
Vrh Košenjaka in prvi žig.
Tudi prva malica, ampak se zaradi mraza nisva zadržala dolgo. Nadaljevala sva v smeri Pernic.
Po/ob državni meji.
Hodila sva ob državni meji. Markacije so bile na levi strani avstrijske in na desni slovenske, avstrijskih je bilo več. Pot je bila pod snegom, veliko je posekanega drevja, veliko borovničevja. Na avstrijsko stran je bil razgled, na slovensko ne, zaradi gozda. Snega ni bilo za gazit, ampak ravno toliko, da sva imela mokre nogavice zaradi nizkih čevljev in s tem v mrazu rahlo neudoben korak.
Tik ob poti je bil še en vrh, Kozji vrh (1.383m).
Razgledna stran proti Avstriji, Koralpe.
Kozji vrh.
Pot je v redu označena. Lahko zmanjka kakšna markacija, ampak jo hitro najdeš. Ko na poti proti Pernicam pridemo do cerkve (malo pred Kozjim vrhom), gremo lahko kar naravnost mimo nje in ne v levo pred njo, kjer je markacija.
Tako sva v 2h 15min z Vrha Košenjaka prišla do Pernic. Čaka naju še 1,5h spusta do Gortine. Tam pa mrrrrrzzzzzeeeeel veter. Tako da naslednjič bodo v nahrbtniku še rezervne nogavice in dodaten pulover.
Za naslednjič pa sem tudi utrdila zavedanje, da je bistveno, kaj potrebujem in ne, kaj želim. Ker ta dan si nisem želela hodit, čeprav je načrt za začetek KPP bil narejen. Doma je pač fino, udobno in toplo... Ampak zelo pa potrebujem to - hojo, gozd, naravo, sonce, gibanje.
Pri Knezu na Pernicah, kjer je žig.
Dravska dolina.
In na tej strani še vedno megleno, najvišja je Uršlja gora, desno iz megle kuka Šteharski vrh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar