Okrog Bohinjskega jezera, 27.6.2024

Tokrat v smeri s parkirišča Vegelj skozi Fužinarski zaliv do Ukanca in od tam po pešpoti ob cesti do Ribčevega laza, s postankom na sladoledu, ter naprej do izhodišča, kjer čaka parkiran avto.

Pozno popoldanski čas, ko nisva srečala veliko mimoidočih. Jezero se je pripravljalo na spanje oziroma na noč. V kampu v Ukancu je bilo živahno. Padlo je nekaj dežnih kapelj, nastala je mavrica. Sonce je zašlo. 

Ob poti.

Tu se sprašujeva, kako je, ko prihrumi voda.

V Ukancu.

Savica.

In še pika na i.

Okrog Bohinjskega jezera, 10.6.2024

Začetek pod Skalco na Ribčevem lazu, v smeri ceste proti Ukancu.

Pogledi skozi okno in misli ob tem so zadnji mesec v Bohinju: "A bo dž? Aj marelo za uzet? Tmle že pada. A bo pršlo sm? Rajš kr uzamem, za vsak slučaj." 

In tudi ta dan je bilo za dežnik oz. za palerino. Ampak le za čas poti do Ukanca, tam sva protidežne pripomočke lahko pospravili in že obžalovali, da nisva oblekli kratkih hlač, ker je posijalo sonce in postalo je soparno.

Namesto ležernega klepeta ob kavi je bil to aktiven klepet ob jezeru, ki sva ga prav tako naročili, kot bi kavo, in se nama je brezpogojno postreglo. Ustavljali se nisva, le za fotko, in tako v dobrih 2 urah prišli nazaj pod Skalco. Bova še naročili kdaj!

V Ukancu.

Od Ukanca naprej, pogled proti Ribčevemu lazu.

In še z mosta na Ribčevem lazu, pogled proti Ukancu.

Okrog Bohinjskega jezera, 21.4.2024

"Jezero, kaj maš za mene?", se mi je postavljalo vprašanje, ko sem se včeraj odločila, da grem danes zjutraj hodit okrog Bohinjskega jezera. 

Ni bilo prav zjutraj, kot sem si najprej zamislila, ampak ob 8.30; vseeno je bilo mirno, še nikjer nikogar. Pot sem začela na parkirišču Vegelj, v smeri Ribčevega Laza, čez most pri cerkvi Sv. Janeza Krstnika in po pešpoti, ki gre ves čas ob glavni cesti do Ukanca (do tja vodi tudi lepša lovska pot, ki zavije bolj v gozd, jaz pa sem si želela hodit bližje jezeru), tam pa se pot nadaljuje po bolj živahni poti ob obali, skozi Fužinarski zaliv in nazaj do parkirišča. Zadnja četrtina poti je že bila obljudena, turisti so tu.

Sonce, ptički, zrak, nebo, odsevi v jezeru.

Jezero je imelo za mene svojo močno prisotnost; ves čas na moji desni strani, od gladine do najgloblje točke, z vsem življenjem v njem. Ne glede na to, kje hodim, kako hodim, kje sem z mislimi, kje z občutki, kje s pogledom. 

Še bi, še ...

Pešpot ob glavni cesti do Ukanca.

Na mostu čez Savico.

 

U konc sveta, Ukanc.

 

Hiška na vrhu... Nekdanji hotel in zgornja postaja Žičnice Vogel.

Pot ob obali.

Veter je zapihal, odsevov ni več.

 

Naprej od Fužinarskega zaliva, blizu izhodišča.