Hribovanja

V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.

Okrog Bohinjskega jezera, 10.6.2024

Začetek pod Skalco na Ribčevem lazu, v smeri ceste proti Ukancu.

Pogledi skozi okno in misli ob tem so zadnji mesec v Bohinju: "A bo dž? Aj marelo za uzet? Tmle že pada. A bo pršlo sm? Rajš kr uzamem, za vsak slučaj."

In tudi ta dan je bilo za dežnik oz. za palerino. Ampak le za čas poti do Ukanca, tam sva protidežne pripomočke lahko pospravili in že obžalovali, da nisva oblekli kratkih hlač, ker je posijalo sonce in postalo je soparno.

Namesto ležernega klepeta ob kavi je bil to aktiven klepet ob jezeru, ki sva ga prav tako naročili, kot bi kavo, in se nama je brezpogojno postreglo. Ustavljali se nisva, le za fotko, in tako v dobrih 2 urah prišli nazaj pod Skalco. Bova še naročili kdaj!

V Ukancu.