Orožnova koča (1346 m), 29.12.2023

Zadnjič sem svoje breme pustila ob poti in ga privezala za drevo. Danes sem se spomnila, da sem ga potem tam pozabila, čeprav sem si rekla, da ga vzamem ob vračanju - nisem ga želela kar pustit tam, na mrazu, brez mene. Tudi danes ga ob vračanju (niti prej ob vzpenjanju) nisem vzela, ker je bilo zadovoljno tam, na mrazu, brez mene. Ga bom vzela kdaj naslednjič, če bo (po)treba...

Po smučišču.

Po smučišču, pogled nazaj.

Gora Oljka (733 m), 26.12.2023

Sprehod skozi gozd, občudujoč hiške z razgledi, s postankom v planinskem domu na čaju, materini dušici in klepetu, brez prisotnosti urinih kazalcev, vdihujoč prostost in izdihujoč težo trenutkov.

Gora Oljka je točka na obhodnicah: Martinova pot, Po poteh Andraža in Polzelska planinska pot. Dnevnike vseh treh naj bi se dobilo na Gori Oljki, a tokrat sem dobila le dnevnik Martinove poti. Se zaradi še neprehojenih obhodnic torej gotovo še vrnem po kateri drugi poti (tokrat me je pot vodila iz Dobriča mimo Rogeljška).

Izhodišče.

Pogled nazaj, kjer se pot usmeri levo naprej.

Pot se usmeri v levo.

Na vrhu, Planinski dom na Gori Oljki.

Cerkev Sv. Križa.

Tik pred izhodiščem, božje drevesce.

Ravenska pot, 24.12.2023

Nadvse so me navdušile planinske obhodnice (vezne ali točkovne planinske poti), ki jih je v Sloveniji kar nekaj - s tem se mi je odprl nov svet (ne, ne obstajata le Slovenska planinska pot in Bohinjska planinska pot in ja, obstajajo tudi krajše obhodnice). V svoji knjigi Obhodnice na Slovenskem jih je z vsemi potrebnimi podatki predstavil Nikola Guid, jaz pa sem po dolgem času spet podčrtovala, označevala in delala izpiske ter hkrati pisala planinskim društvom in jih prosila za dnevnike s prostori za žige.

In Ravenska pot (poleg nekaj vrhov Obhodnice Ratitovec na dan 17.12.2023) me je prva popeljala v ta nov svet. 

Pot se začne pri Rekreacijsko kulturnem središču Ravne (REKS), vodi mimo razvalin gradu Forhtenek preko Vrholanovega vrha (710 m), ki je najvišja točka poti, mimo kmetije Abidnik in nazaj na izhodišče. Čas hoje je 3-4 ure za slabih 14 km poti. Pot je dobro označena, markirana in na nobenem križišču ni dvoma, kam nadaljevati (le na enem delu, ko se spuščamo s kmetije Abidnik proti izhodišču, ko pridemo (mimo vodohrama) iz gozda pri stop znaku ne zavijemo ostro levo, ampak gremo naravnost po cesti - pot gre naravnost in markacija je malo za ovinkom naprej). Če pa ne poznate poti do samega izhodišča (REKS), se ne zanašajte na google in njegova navodila za pot - ta pelje mimo kmetije POC po gozdni cesti; najdite pot do Ravn, kjer se proti REKS-u zavije z glavne ceste.

Hvala za dobrodošlico, pa začnimo.

 Race.

Pri češnji, razgled na Velenje.

Grad Forhtenek.

Pod Vrholanovim vrhom.

Razgled z Vrholanovega vrha proti Velenju in Šoštanju.

Proti Abidniku, gor in dol po grebenu, pogled nazaj.

Naselje Razbor.

Razgledna ploščad.

Na dvorišču kmetije Abidnik.

Toliko se spustimo, da dimniki iz Šoštanja le še kukajo nad drevesi.

Še do glavne ceste mimo bara in trgovine z gradbenim materialom.

Ob glavni cesti.

Zaključek, ki je bil začetek.

Dnevnik je na voljo na spletni strani PD Šoštanj.

Orožnova koča (1346 m), 22.12.2023

Uvod v praznični in počitniški čas, za katerega si želim, da teče drugače - kot, da ga ni. Kot hoja ta dan, ko ni bilo pomembno, kdaj pridem na vrh, ker se mi nikamor ne mudi.

Kapljice.

Kažipot.

Še pas megle.

Na videz nehvaležna podlaga za rast, a drevo jo s koreninami objame in raste.

Črna prst.

Bohinjska kotlina.

Lisec.