Sprehod skozi gozd, občudujoč hiške z razgledi, s postankom v planinskem domu na čaju, materini dušici in klepetu, brez prisotnosti urinih kazalcev, vdihujoč prostost in izdihujoč težo trenutkov.
Gora Oljka je točka na obhodnicah: Martinova pot, Po poteh Andraža in Polzelska planinska pot. Dnevnike vseh treh naj bi se dobilo na Gori Oljki, a tokrat sem dobila le dnevnik Martinove poti. Se zaradi še neprehojenih obhodnic torej gotovo še vrnem po kateri drugi poti (tokrat me je pot vodila iz Dobriča mimo Rogeljška).
Izhodišče.
Pogled nazaj, kjer se pot usmeri levo naprej.
Pot se usmeri v levo.
Na vrhu, Planinski dom na Gori Oljki.
Cerkev Sv. Križa.
Tik pred izhodiščem, božje drevesce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar