Hribovanja

V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.

Orožnova koča (1346 m), 29.12.2023

Zadnjič sem svoje breme pustila ob poti in ga privezala za drevo. Danes sem se spomnila, da sem ga potem tam pozabila, čeprav sem si rekla, da ga vzamem ob vračanju - nisem ga želela kar pustit tam, na mrazu, brez mene. Tudi danes ga ob vračanju (niti prej ob vzpenjanju) nisem vzela, ker je bilo zadovoljno tam, na mrazu, brez mene. Ga bom vzela kdaj naslednjič, če bo (po)treba...