Hribovanja

V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.

Vogar (vzletišče, 990 m), 28.4.2024

Gledaš me.

Vidiš gladino.

Začutiš (me), ko se potopiš.

...

Budilka 5.10, pipipipi (no, bolj prijazen zvok oz. melodija). Dremež. Čez 10 minut - pipipipi. Ok, vstanem. Po slabi uri hoje iz Stare Fužine sem ob 7.12 na vzletišču za jadralne padalce - razgledni točki pred Kosijevim domom na Vogarju (1054 m), s takim pogledom na Bohinjsko jezero in mislim uvodne misli.