Še zadnji, zame 3. del Obhodnice Ratitovec (1. del: Lajnar in Dravh, 2. del: Možic, Šavnik in Slatnik). Juhu! Z Bohinjske Bistrice sem se z organiziranim prevozom ob 7.28 pripeljala na parkirišče na Soriški planini, kjer sem začela s potjo. V mojem načrtu je bil naslednji del obhodnice:
Soriška planina (Bohinjsko sedlo) (1277 m) – Kačji rob (1520 m): 2 uri
Kačji rob – Kremant (1658 m): 1 ura
Kremant – Altemaver (1678 m): 20 min
Altemaver – Planina Pečana (1470 m): 45 min
Planina Pečana – Planina Klom (1490 m): 1 ura
Planina Klom – Kosmati vrh (1643 m): 1 ura
Kosmati vrh – Gladki vrh (Ratitovec) 1667 m: 1 ura
Z Bohinjskega sedla do Gladkega vrha (Ratitovca), ki je tudi del Bohinjske planinske poti, je časovnica 3h 35 min. Pot gre ob cesti, nato hitro skozi gozdiček, pa ob jasi, na kateri je bil postavljen Tabor mladih planincev in potem pol ure po gozdni cesti. Tako se po 40 min začnemo vzpenjati skozi gozd. Jutro je bilo sveže, ampak še za kratke hlače in dolg rokav.
Iz gozda počasi pridem na hrbet, bolj kot greben, Ratitovca in poleg sonca me začnejo spremljati še čudoviti razgledi in jasno nebo.
Na Kačjem robu, kjer je žig in pa tudi napis Ovharn 1504 m, čaka razgled, ki več kot poplača 5 minutni odmik od siceršnje poti.
Kačji rob, skrajno desno Porezen.
Še malo gor, dol in že sem blizu Kremanta in Altemaverja. Ko pogledam nazaj, vidim Kačji rob.
Pogled nazaj. Kačji rob je manjša travnata površina na desni, tik nad skalnato steno. Skrajno levo Porezen. Na sredini Lajnar, vrh smučišča na Soriški planini. Pa Črna prst naprej desno nad Slatnikom.
Kremant.
Z Altemaverja se lepo vidi Kosmati vrh, Gladki vrh pa se skriva, oba čakata moj obisk.
Altemaver.
Pogled nazdol z Altemaverja.
Pogled nazaj na prehojeno pot z Altemaverja.
Gladki vrh je tik pred mano, levo od koče, ampak nanj bom prišla z druge strani. Spodaj se spustim v levo na Planino Pečana in srečam tretjega planinca.
Od žiga na Planini Pečana grem v smeri nazaj (po dnu planine, rahlo navkreber, do sedla Vratca in tam levo do gozdne ceste in železnih vrat, za ovinkom pa so že smerokazi) do Planine Klom; v tem delu poti sem bila nekaj trenutkov v nevednosti glede tega, ali sem na pravi poti ali ne. Table ali oznake za naslednjo točko, Planino Klom, na območju Planine Pečana ni, držala sem se poti, opisane v Dnevniku obhodnice.
Planina Klom.
S Planine Klom grem nazaj do smerokaza in od tam na Kosmati vrh, potrebujem malo več kot 15 minut. Markacije so in niso, ampak orientacija je enostavna.
Grem spet nazaj do zadnjega smerokaza in od tam sledim markacijam, ki me pol ure spremljajo na Gladki vrh, kjer je ura pokazala 13.52.
Pogled nazaj na Kosmati vrh.
Hodila sem 6 ur in 30 min, to je s postanki za fotkanje, malico, žigosanje dnevnika, iskanje poti, občudovanje Razgledov (z veliko začetnico) in počitek.
Pod Gladkim vrhom je Krekova koča na Ratitovcu, znana po flancatih, ampak mi tokrat ne zadišijo. Pojem svoje testenine in v miru spijem čaj in rožce. V daljavi se sliši grmenje in vidi dežna zavesa.
Od Krekove koče na Ratitovcu sem sestopila nazaj na Pečano (30 min) in šla še 15 minut po poti v smeri Bohinjske Bistrice do parkirišča, kamor me je dragi po gozdni cesti mimo Bitenjske in Ribčeve planine prišel iskat z avtom.
Toliko je še poti, ki jih želim prehoditi. Hoja (v hribe) je tako preprosta in ne zahteva veliko finančnih sredstev; le priti je treba na izhodišče, imeti hrano in pijačo v nahrbtniku in dobre čevlje na nogah. Ni mi žal, da se nisem tega zavedala že mnogo prej, ker je vse točno tako, kot mora biti, ampak vseeno pomislim na čas, ki bi ga lahko namenila za hribe, pa ga nisem.
