Pošihtno lovljenje
zadnjih sončnih žarkov dneva,
ko s pridobivanjem višine
drsim v globino
neslišno,
kot zaprtih oči pod vodo,
le da lahko diham s polnimi pljuči.
V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.
Zimski zrak, rahlo rosi, gola drevesa, zelen mah na skalah. Bitju očitna jasnina, kljub sivini na nebu. Gozd je pust le na videz. In izvir, ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar