Nadenem si nepremočljivo nedeljsko obleko in pot pod noge.
Grem po običajni poti, ko kmalu ugledam stezico, ki gre s poti desno v hrib. Zgleda uhojena in ji začnem slediti. Strmo se vzpenja še naprej nekam v desno in kasneje navzgor. Bolj, kot uhojena, je zvožena. Pozimi ni šavja in me zanima, kako je prehodna oz. sledljiva poleti. Enkrat vmes sem jo izgubila, ampak me je vseeno pripeljala na vrh - z običajno potjo sta se srečali tik pod vrhom.
Poti je vedno več, veliko, nešteto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar