prehod
iz razpršenih misli
v zgoščenost občutkov.
***
Siva sobota, telesu bi prijala svež zrak in gibanje.
Začetek poti je v Šentjanžu pri Dravogradu pri osnovni šoli. Kar po strmi cesti do razpotja, kjer oznake kažejo za Gruberjev vrh, levo in desno. Desno sem že šla, pa tokrat poskusim v levo (in se bom vračala po drugi poti, torej z desne, da bo krožna).
Ves čas hodim po večinoma makadamski cesti, mimo Čubeja, pri Rudofu pa se usmerim takoj nad hišo v gozd. Sledim poti, saj oznak ni. Puščam stopinje v snegu, vsaj tu je zimsko. Pot se obrne v desno in hodim po gozdnatem grebenu. Še malo, še malo in sem po 1,5 ure na vrhu. Poslikam, od mraza mi crkne telefon.
Vračam se po isti poti nazaj, a se po cca. 10 minutah s poti usmerim na strm kolovoz levo navzdol. Po snegu gre hitro. Kolovoz se sreča s cesto, odpre se razgled proti Košenjaku, Avstriji, na Šentjanž. Nadaljujem navzdol, kmalu sem spet pri Rudofu, tam pa pri gospodarskem poslopju zavijem levo v gozd (ne grem po isti poti nazaj po makadamski cesti). Malo zgrešim pot, ki bi me pripeljala nad Napotnikom iz gozda. Tako pa pridem ven iz gozda na cesto in po tej cesti levo do Napotnika. Fino je, da so tla pomrznjenja, sicer bi se kar podričala bo blatni vlaki.
Od Napotnika pa še naprej navzdol po cesti. Na smučišču Bukovnik se smučajo, pri Jeglijenku (turistična kmetija) slavijo nekoga in njegovih 60 let. Še par ovinkov in pot je zaokrožena.
Tako, s/prehod opravljen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar