Skozi odločitve na poti smo si izbrali 12 km trail (Metajna - plaža Ručica - Metajna). Na zemljevidu so vrisani še 4 km (Metajna - plaža Ručica - Metajna), 7 km (plaža Ručica - Metajna) in 16 km (Metajna - plaža Ručica - ferata - Metajna) trail. Šli smo pozno popoldne in opremljeni s predvsem dovolj vode.
Avto smo parkirali ob plaži v Metajni in ob plaži krenili na pot - držali smo se desne, da smo hodili ob skalnati obali. Tam je pot večinoma betonska, steza je le v kratkem delu, kjer gre pot tudi skozi gozdiček. Betonska pot je nastala v letu 2023, sodeč po letnicah, vrisanih vanj, ko je bil še svež.
Do brezsenčne plaže Ručica se lahko pripeljemo z avtom, tam je tudi lokal, betonska pot se pred plažo konča. Morje je vabilo, ampak smo šli dalje. Pot se nadaljuje ob in nad lokalom. Na desni strani morje in na levi vzpenjajoče se skalnato pobočje, ki se konča kot stena, tudi steber - tam je plezališče Stogaj. Umetniška igra narave z burjo, soncem, soljo.
Nekaj časa so nam nasproti prihajali v kopalkah, z ležalnimi plažnimi podlogami in senčniki. "No, kaj / od kod pa oni?" Odgovor na vprašanje smo dobili, ko smo z višine zagledali plažo Beritnica.
Kmalu smo prišli do točke (Uvala Slana), kjer pot lahko nadaljujemo po ferati, ki gre nad morjem v dolžini 100 m. Zanjo naj bi bila potrebna ustrezna oprema in precej moči. Mi smo pot nadaljevali brez tega ovinka.
Pot se torej obrne nazaj proti Metajni in tudi pokrajina se spremeni, v tem delu je bolj marsovska. Morje se mestoma še vidi, pot gre skozi nekaj takega kot kanjon, se nadaljuje na planoti, ki bi delovala kot Irska, če bi bila mehko zelena. Namesto tega je sicer tudi zelenkasta, a paško bodičasta, s sukulenti. Hodimo, hodimo, hodimo. Markacije kažejo, da smo na pravi poti. Srečamo nikogar, le ovce in prej galebe v samotni Uvali Seline.
Tik preden pod sabo zagledamo Metajno, se s poti odcepi tudi smer za Žigljen. V tem križišču oznaki pokažeta tudi Mars (od koder smo prišli) in Metajno (kamor gremo).
No, pa smo. Ob vznožju sta igrišče in parkirišče, kjer bi tudi lahko pustili avto. Poiščemo še ulico, da nas pripelje do plaže v Metajni in krog je sklenjen.
Dobrodošlo je bilo spoznavati Pag še skozi ta trail, ker zdaj Paga ne morem več dojemati le kot otoka, ki je gol. Tudi v tej goloti se skriva pokrajina z zgodbo. Vsakič, ko se bom približala, bo zgodba drugačna. Vsemu, čemur se približam, ima zgodbo zame.
Ni komentarjev:
Objavite komentar