Šavnica (863m), 26.1.2025

Nadenem si nepremočljivo nedeljsko obleko in pot pod noge. 

Grem po običajni poti, ko kmalu ugledam stezico, ki gre s poti desno v hrib. Zgleda uhojena in ji začnem slediti. Strmo se vzpenja še naprej nekam v desno in kasneje navzgor. Bolj, kot uhojena, je zvožena. Pozimi ni šavja in me zanima, kako je prehodna oz. sledljiva poleti. Enkrat vmes sem jo izgubila, ampak me je vseeno pripeljala na vrh - z običajno potjo sta se srečali tik pod vrhom.

Poti je vedno več, veliko, nešteto.





Izvir Bistrice, 22.1.2025

Zimski zrak, rahlo rosi, gola drevesa, zelen mah na skalah. Bitju očitna jasnina, kljub sivini na nebu. Gozd je pust le na videz. In izvir, tam pod hribom, močan in živ ... Skozi naravo sem pogladila en rahlo pomečkan dan.


Zaspan Bohinj.


Izvir Bistrice.


Točka, kjer lahko zavijemo v hrib in se čez Dobravo vrnemo v Bohinjsko Bistrico.

Tja gor torej.

Še zadnji pogled na vrhove v oblakih z Dobrave. Povsem spredaj greben Rudnice. Tosc, Jezerski stog zadaj. Tudi Zajamniki, če dobro pogledaš.


Ravne na Koroškem - Šteharski vrh (1018 m) - Sv. Križ pri Dravogradu (528 m), 18.1.2025 (Koroška pl. pot)

Tokrat le en mali 3 urni delček Koroške planinske poti - iz Raven na Koroškem vzpon na Šteharski vrh (žig št. 1) in spust na Sv. Križ pri Dravogradu (žig št. 2), od tam pa v kraju Dobrava pri mini gasilskem domu v desno proti Šentjanžu (levo pa gre KPP v Dravograd).

Prvi od ciljev:

Hitro sva se dvignila nad Ravne in začela naju je spremljat Uršlja gora. Kmalu sva bila toliko visoko, da sva lahko pomahala še Prevaljam.

Naravnost Prevalje, Ravne so skrite levo pod smučiščem, skrajno levo le del Uršlje gore.

 

Ivje na drevesih ob poti.




Vrh spredaj je Selovec (Gruberjev vrh).

Pot na Šteharski vrh niti ni bila tako osamljena, sva srečala nekaj pohodnikov. Po 1h 30min sva na vrhu, ki je bil včasih bolj gozdnat. S preostalih visokih dreves je padalo ivje.

Šla sva naprej proti Sv. Križu. Spust je bil v začetnem delu zelo strm.

Kukuc Drava in Dravograd.

Uršlja gora je še vedno z nama. Tam po snegu desno zgoraj sva hodila pred dobro uro.

Najvišji vrh grebena je naravnost Košenjak, tam sva po KPP hodila prejšnji mesec. Desno Dravograd.

Pot gre tu po cesti mimo redkih hiš. Spustiva se dalje in kmalu sva že pri žigu št. 2.


Sledita še nadaljnji spust in zaključek v Šentjanžu.


Šavnica (863 m), 14.1.2025

Pošihtno lovljenje 

zadnjih sončnih žarkov dneva,

ko s pridobivanjem višine

drsim v globino

neslišno,

kot zaprtih oči pod vodo,

le da lahko diham s polnimi pljuči.



Planina Zajamniki (1280m), 12.1.2025

Bohinjska Bistrica - Senožeta - Srednja vas (1h 20min)
Srednja vas - Planina Na Šeh - Zajamniki (2h)
Zajamniki - Spodnje Podjelje - Jereka (1h 15min) 

 
Želela sem si it na Zajamnike od doma. Izbrala sem pot, ki gre iz Srednje vasi čez Planino na Šeh. V Srednjo vas sem šla čez Senožeta. V Srednji vasi (594 m) gre pot mimo gostilne pod cerkvijo proti Slapovom Ribnice in kmalu, za zadnjo hišo, sledi oznaka v desno za Planino na Šeh. Pot gre strmo skozi gozd v desno in se kmalu obrne v levo. Markacije sem izgubila, tako da sem bolj po občutku in zemljevidu šla po poti, ki se je potem združila z markirano potjo.

Levo navzdol je markirana pot, jaz sem prišla iz smeri, kjer stojim.

 Prve hiške na Planini na Šeh, pogled nazaj (od tam sem prišla).

Nadaljujem naprej in pridem do kolovoza, ceste, kjer me tabla usmeri desno (levo Uskovnica).


Planina na Šeh (1085 m).

Pot gre dalje po kolovozu, cesti, nato pa zavije v gozd pri eni od hišk (je označeno).

 

Razgled na Bohinjsko Češnjico, Senožeta, Šavnico, zadaj nekdanje smučišče Kobla, Ravne.


Ja helou, sm že tuki! Prihajam po senčnem delu. Prvi pogled na Planino Zajamniki. Triglav v oblakih, pod njim Tosc.

Sprehodila sem se po planini.


Še iz te strani.

Razgled do Bohinjskega jezera.

 

Že na poti proti Podjelju (ali Podjeljem?) in Planini Javornica.

Na Planini Javornica, razgled se odpre do Karavank.

Strm spust, bolj všečna pot za dol, kot za gor. Pogled na Šavnico.

Spodnje Podjelje in Jereka še naprej spodaj.


V Jereki sem počakala na prevoz in čez nekaj minut sem bila doma.
 
Zelo me veseli ta novo odkrita lepa pot iz Srednje vasi na Zajamnike. Ko z doline pogledam gor, v smeri prostora kjer sem hodila, ga drugače doživljam. Čutim eno domačnost, povezavo, pa čeprav sem hodila zgolj po eni potki, površina prostora, skozi katerega sem šla, pa je ogromna. Za ustvarit povezavo ni potrebno zasest celotnega prostora do zadnjega kotička. Dovolj sta prisotnost in gibanje po eni od linij v prostoru. Za ustvarit povezavo mora biti nekaj na drugi strani; če je enosmerno, to ni povezava. Narava me privlači, a tudi jaz privlačim njo.

Vogar (vzletišče, 990 m), 13.4.2025

Gozd... Koliko ljudi je že šlo skozenj in koliko jih bo še šlo. Vsak s svojo zgodbo. Gozd vse to nese, podpre in nam podarja najlepše - stik...