Šla sva z Naravskih ledin. Nad Kočo na Naravskih ledinah pelje cesta še naprej kakšen km, kjer je parkirišče za več avtomobilov in tam je bilo tudi najino izhodišče.
Počasi, počasi sva se vzpenjala skozi gozd in v 1h 10min bila na vrhu Uršlje gore. Sončno, toplo, nič vetrovno, zelo razgledno.
Našla sva skalo, kamor je Uršula stopila in pustila svoj odtis, saj se ji je noga v kamen vdrla.
Pri koči sva pojedla štrudelj, spila radler, se nastavljala soncu, poslušala koroško špraho ("A weš kk?! Ja wda, al.").
Ob vračanju nazaj po isti poti sva srečala veliko planincev. Uršlja je ta dan imela mnogo gostov, ki smo se kar sami povabili na obisk.
Ni komentarjev:
Objavite komentar