Tako nenaraven mi je letos ta krismas in nju jer hajp. A lahko prosim samo mirno zdrsnem v mesec januar... S prazničnostjo, ki je samo moja in ki jo ovijajo megle, tako da jo vidijo le tisti, ki so mi blizu. Skupaj bomo našli sonce, ki sije za nas, ki smo šli na pot.
V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Rudnica (946 m), 11.3.2026
Včasih se vleče, včasih je ekstra strma pot, včasih kolesarjenje do izhodišča na Brodu ni lagodno. In včasih se ne vleče, včasih strmina ni ...
-
Po krožni poti. Začela sva na Rudnem polju (1347 m), čas hoje na Viševnik je 2h, ampak ob običajnem pohodnem koraku se ta čas lahko skrajša ...
-
Popoln dan za bit na Soriški planini. Smučišče še ni obratovalo, kar je šlo v prid sankanju. Bilo je topleje, kot v dolini. Na vrhovih ni pi...
-
Se zbudimo, vstanemo, zunaj je še megla (najmlajši vpraša: „Aj že zima al kaj?“). Pojemo zajtrk. Namesto za Vogar se odločimo za Izvir Bistr...






Ni komentarjev:
Objavite komentar