Iz Stare Fužine po markirani poti, ki gre proti Uskovnici. Na Planini Blatce (na travniku, pri hiški) se nemarkirana pot na Studor odcepi v desno do roba travnika in tam po širokem kolovozu, ki se nadaljuje v strmo gozdno vlako (gozda tam ni več). Višje se ta vlaka konča, sledim tistemu zaključku v desno (čeprav je čez pot postavljeno razcepljeno deblo). Po občutku nadaljujem v strmino gozda in pridem do vzletišča za jadralne padalce. Iz vlažnega, listnato rjavega, mahovnato zelenega gozda v tole:
Megle, ki so se vlekle po Studorju, ko sem iz Stare Fužine pogledala gor, so se razkadile. Niti sapice vetra ni bilo.
Šele pred kratkim sem izvedela, da vzletišče še ni vrh, ampak se ta, z rumeno palico, nahaja 15 minut hoje naprej po neizrazitem grebenu. Tako se odpravim nazaj v gozd (v desno za klopco), pot je in je ni. Hodim približno naravnost, gor in dol. Evo ga:
Vrnem se do vzletišča.
Made by Nature.
Triglav in Tosc. Spodaj Planina Blatce in cesta na Uskovnico.
Za nazaj izberem pot, ki gre pod vzletiščem v gozd. Imam jo v spominu, enkrat smo tam prišli gor. Strma je, nadelana, s stopnicami.
Ob poti.
Pogled nazaj.
Tu se ta pot priključi markirani, čez minuto je kolovoz (pogled nazaj).
Prečenje kolovoza (pogled nazaj).
Še 10 minut in sem v Stari Fužini.
Studor iz Stare Fužine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar