Velika Poljana (1385 m), 4.10.2026

Iz Povelj (710 m) čez Malo Poljano (in nazaj v Povlje po drugi poti). Del Transverzale Storžič. Koča na Veliki Poljani je bila zaprta, zato bo žig odtisnjen naslednjič.

 

Pot je strma, zadnji del pred Malo Poljano je stisnjen z obeh strani, senčen. Zato sta bila sonce in odprtost Male Poljane pravo olajšanje. Od tam pa še 20 minut do cilja. Na Veliki Poljani naju je na malico in "coffe to go od doma" povabila dolga klop ob koči.

 

V hribe rada hodim sama, ampak tudi družba je zelo dobrodošla. Gre bolj za odnos - jaz in hribi ali jaz in ti in hribi. Kdo sem in kako sem, ko nisem "sama"; ko je zraven še nekdo - koga ali kaj mi predstavlja, katero podobo ali občutek iz preteklosti, ki je še v telesu in se pojavlja zdaj tako močno, da tega ne morem zanikat in skrit in fejkat, saj nimam niti kapljice pozornosti za kaj takega? Skrčim se na najmanjšo možno mero - korak. Ko je dovolj odprtosti na drugi strani, se ustvari alkimija, ki celi.

 

Privlačni so ti konci. Posebno zadovoljstvo je zdaj gledat iz Kranja proti Storžiču in prepoznat Malo Poljano s travnatim pobočjem levo in Veliko Poljano s travnatim pobočjem desno, vmes pa gozdnat stožec. 

 

Pogled nazaj na Veliko Poljano, iz smeri odhoda.

 

 Na razgledni točki s klopco, nekaj nad Povljami.

Koča pod Bogatinom (1513 m), 2.10.2026

Petek + lep dan = dan za pohod. Kam? Nekam, kjer je znano in blizu doma... Koča pod Bogatinom! Ki je tudi del Bohinjske planinske poti.

Začetek poti je bil v Ukancu (546 m). Najprej je bilo treba prit do Koče pri Savici (653 m), od tam po 48 serpentinah in še kar nekaj naprej skozi gozd do Komne, kjer je v bližini Doma na Komni tabla, ki kaže smer Koče pod Bogatinom in označuje čas 15 minut do tja. 

Koča pod Bogatinom je zaprta, žig se nahaja na zunanji strani koče pri vhodu. 

Taka tišina je bila tam! Tišina, ki napolni. Tišina, ki je v bistvu "nič", odsotnost nečesa - vsega. Ampak tako gosta, da sede nate, kot težka in topla odeja.

Tako odeta sem šele navzdol začela uživat. Hoja navzgor je trud, je odrivanje od tal, je rinjenje naprej, je vztrajanje - in ko je napetost vsega tega velika, a še znosna, je dovolj biti s tem, pre-nesti in zaupati, da bo minilo, se preoblikovalo v hoji navzdol, ko ni več potreben tak napor.

 Planina Na Kraju in Koča pod Bogatinom.

Malo razgleda na eni od serpentin.

Pogled nazaj na kon'c sveta (od Koče pri Savici skozi Blato).