Iz Povelj (710 m) čez Malo Poljano (in nazaj v Povlje po drugi poti). Del Transverzale Storžič. Koča na Veliki Poljani je bila zaprta, zato bo žig odtisnjen naslednjič.
Pot je strma, zadnji del pred Malo Poljano je stisnjen z obeh strani, senčen. Zato sta bila sonce in odprtost Male Poljane pravo olajšanje. Od tam pa še 20 minut do cilja. Na Veliki Poljani naju je na malico in "coffe to go od doma" povabila dolga klop ob koči.
V hribe rada hodim sama, ampak tudi družba je zelo dobrodošla. Gre bolj za odnos - jaz in hribi ali jaz in ti in hribi. Kdo sem in kako sem, ko nisem "sama"; ko je zraven še nekdo - koga ali kaj mi predstavlja, katero podobo ali občutek iz preteklosti, ki je še v telesu in se pojavlja zdaj tako močno, da tega ne morem zanikat in skrit in fejkat, saj nimam niti kapljice pozornosti za kaj takega? Skrčim se na najmanjšo možno mero - korak. Ko je dovolj odprtosti na drugi strani, se ustvari alkimija, ki celi.
Privlačni so ti konci. Posebno zadovoljstvo je zdaj gledat iz Kranja proti Storžiču in prepoznat Malo Poljano s travnatim pobočjem levo in Veliko Poljano s travnatim pobočjem desno, vmes pa gozdnat stožec.
Pogled nazaj na Veliko Poljano, iz smeri odhoda.
Na razgledni točki s klopco, nekaj nad Povljami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar