Po Železarski poti. S hribi si imamo še marsikaj za povedat. Vabijo me gor. Potem imam pri vzenjanju občutek, da ali nekaj potiskam pred sabo ali pa vlečem za sabo. Ker bežim pred nečem lahkotno ali v strahu ne. Kljub obetu napora se odzovem vabilu, naj napor sili na površje. Je dobrodošel, da se izpoje. Komaj zaznavno ga počasi preglasita veselje in navdušenje nad razgledi, višino, ..., premikom v srce.
Dom na Uršlji gori.
Šaleška dolina.
Proti Štajerski.
Čez Slovenijo do Avstrije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar