Hribovanja

V življenju sem se odpravila na več poti. Na najbolj zahtevno v letu 2020, ko sem prvič postala mamica. Danes sem v življenju tudi na hribovskih poteh. Na novo odkrita ljubezen do hribov, v povezavi s smislom, ki ga vidim v pisanju in željo po povezovanju z vso naravo, se manifestira v mojih zapisih, ko želim izkušnje in doživljanja z mojih življenjskih poti, tudi ali predvsem hribovskih, deliti na tem spletnem mestu zato, da ne ostanejo le z mano. Hribi + zapisovanja = hribovanja.

Partizanski dom na Vodiški planini (1108 m), 17.5.2026

Gremo malo na Jelovico, z izhodiščem na Jamniku. Do tja smo se pripeljali skozi Kropo. Pot gre gor, se rahlo položi, vije skozi gozd, pa spet gor (tik pred tem vzponom je lepa lepa razgledna točka) in dol do Vodiške planine. In potem seveda enako še nazaj. Na 2 razpotjih umanjka kakšna markacija, velja se držati poti, ki izgleda bolj uhojena.

Z najmlajšim smo hodili počasi 3 ure do doma oz. planine (markirano je 1h 40min), nazaj pa zelo hitro, saj sta bila kar naenkrat zanimiva hitra hoja in tudi tek - in je bilo treba izkoristit ta zagon. Pred odhodom domov smo z izhodišča šli še do cerkvice na Jamniku za slovo od teh koncev občudovat razgled.

Z avtom smo se v Bohinj vračali preko Dražgoš, Bitenjske planine in Nemškega rovta - še malo Jelovice za zaključek lepega nedeljskega izleta.