Hodim, hodim, hodim in pridem - danes po te prizore in po svobodo. Kaj me omejuje, zadržuje, zapira? Na zunaj nič, živim v času in prostoru, kjer je to samoumevno. Do notranje svobode pa je pot lahko dolga, ni podarjena. Ko hodim po njej, vem, kje najdem male osvoboditve in dlje, ko sem na poti, so tudi bolj pogoste (in niso zgolj slučajno naključni trenutki sreče).
Sonce je zašlo. Desno najvišji Triglav.
Luna pa vzšla (naslednjič pa fotoaparat vzamem seveda).
Ni komentarjev:
Objavite komentar