Orožnova koča (1346 m), 18.1.2024

Grem, da se posvetim mislim in občutkom. Ne poimenujem, ne preoblikujem, ne ignoriram, ne odložim. 

Samo posvetim.

In se zgostijo, da so skupaj na enem mestu, močni in podporni, ne več šibki in rušilni.

Therapy, this way.

Sonce zahaja.

Veter piha in vetrnici se sučeta, elektrika bo.

Kako šele na Črni prsti piha?

Lisec, kmalu te obiščem.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Orožnova koča (1346 m), 5.5.2024

Stojim na pragu poletja, pomlad me nežno potiska naprej, da prestopim v ta razširjen prostor. Zaobljeno bel Triglav in megla v dolini. 25.4....