Orožnova koča (1346 m), 18.1.2024

Grem, da se posvetim mislim in občutkom. Ne poimenujem, ne preoblikujem, ne ignoriram, ne odložim. 

Samo posvetim.

In se zgostijo, da so skupaj na enem mestu, močni in podporni, ne več šibki in rušilni.

Therapy, this way.

Sonce zahaja.

Veter piha in vetrnici se sučeta, elektrika bo.

Kako šele na Črni prsti piha?



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Partizanski dom na Vodiški planini (1108 m), 17.5.2026

Gremo malo na Jelovico, z izhodiščem na Jamniku. Do tja smo se pripeljali skozi Kropo. Pot gre gor, se rahlo položi, vije skozi gozd, pa spe...