Transverzala okoli Mute, 3.2.2024

Pot sva začela v Gortini (367 m), to je blizu Zgornje Mute, v smeri Pernic. Pot vodi navzgor in navzdol skozi gozdove in čez travnike, pobočja ter mimo samotnih kmetij in hiš.

Časovnica 25 km poti poti je 8 ur, od tega Muta – Pernice (1059 m) 2h 30min, Pernice – Sv. Jernej (1038 m) 2h 45min, Sv. Jernej – Bricnik (1017 m) 1h 15min in Bricnik – Muta 1h 30 min.

Optimističen in lahkoten začetek poti, kot vsak. Kmalu sva se dvignila toliko, da naju je (in hiško na tistem hribu) pozdravilo jutranje sonce in naju po poti prijetno grelo v hrbet. Pričakali so naju razgledi na Uršljo goro, Peco in Kamniško Savinjske Alpe. Pred Pernicami je tudi zanimiv bor (Arlov bor), katerega deblo raste meter nad tlemi, torej vodoravno. Na Pernicah (1059 m) je sonce še naprej grelo, ko je bil čas za prvi sendvič na klopci pri Domačiji Knez, kjer se tudi nahaja žig. Vsakih 100 m nadmorske višine je označenih s številko ob markaciji.

S Pernic je sledil spust v Bistriški jarek (452 m) in potem vzpon na Sv. Jerneja (1038 m). Med vzponom se odpre tudi pogled nazaj na prehojeno pot, na cerkev na Pernicah. Bistriški jarek je tik ob meji z Avstrijo in tudi pot na Sv. Jerneja mestoma vodi tik ob tej meji (tam so markacije obrobljene z zeleno barvo). Pot je pomrznjena, poledenela v senčnih legah (palice pridejo prav) in potočki tečejo s hriba. Na vrhu je cerkev Sv. Jerneja s pokopališčem, žig pa pri kmetiji Primož, pri ogromni lipi. Noge niso več lahkotne, zato se ne ustavljava (ker je potem težko nadaljevati) in pojeva kar po poti. Potem pa še malo dol in spet gor na Vrh Bricnika (1017 m), kjer je žig.

Ta zadnji vzpon proti Vrhu Bricnika je že predstavljal tudi rahel preizkus volje. Daleč od želje odnehat, a blizu občutku, da je treba zbrat voljo za nadaljevanje, ker obstoj te volje ni več samoumeven. Ampak ti trenutki gradijo, rahljajo in širijo meje vzdržljivosti, potrpežljivosti, vztrajnosti. 

Z Vrha Bricnika pa še zadnjič navzdol do Spodnje Mute, kjer sva imela parkiran avto. Po poti navzdol v enem izmed ovinkov preseneti in navduši pogled na Pohorje in na Dravo in njena dva rokava. Nadaljnjih 750 metrov razdalje s Spodnje Mute sva se zapeljala do Zgornje Mute (381 m) po zadnji, 4. žig (če pa bi šla peš celoten krog, bi z Zgornje Mute naprej imela še 2 kilometra do izhodišča na Gortini, kjer sva pot začela).

Na tem mestu prisrčna zahvala PD Bricnik – Muta in tudi vsem ostalim PD, ki ustvarjajo in skrbijo za take poti, da lahko pohodniki uživamo v njih, ustvarjamo spomine, spoznavamo naše lepe kraje in sebe.


Eden prvih smerokazov ob prečenju ceste.

Proti prvi hiši v hribu in soncu, ki bo posvetilo tam.

Jutranji pozdrav sonca.
 
  Pogled nazaj.
 
Klopca na, mislim da, 700 m nadmorske višine.

 
Ven iz gozda, naprej travnik pred ponovnim vstopom v gozd in ena od mnogih samotnih hiš, ki prav kraljujejo.

 
Pogled na Peco, Uršljo goro za drevesi levo, Kamniško Savinjske Alpe.

 
Pogled nazaj na travnik in opazovalnico.
 
In razgled na Dravsko dolino.
 
Naprej v gozd.

Arlov bor, katerega deblo raste vodoravno meter nad tlemi.
 
Aha, sva na Pernicah.
 
Malo naprej od Doma krajanov Domačija Knez in cerkev na Pernicah.
 
Razgled s poti, ki vodi proti Bistriškemu jarku.
 
Bistriški jarek, ob mostu čez Mučko Bistrico.
 
Pot na Sv. Jerneja.
 
Po hribu tečejo potočki, lep gozd, zanimive skale.
 
Odpre se pogled nazaj na cerkev na Pernicah.
 
Tik ob meji (zadaj mejni kamen).
 
"Pozor državna meja."
 
Cerkev Sv. Jerneja, obdana s snegom.
 
Žig (Sv. Jernej) pri ogromni lipi, pri kmetiji Primož.
 
Pot naprej proti Vrhu Bricnika, pogled nazaj na izletniško kmetijo Odernik in zadaj na Sv. Lovrenc v Avstriji.
 
In Vrh Bricnika, v škatli pa zaslužen 3. žig.
 
Še navzdol proti Spodnji Muti, ta razgled na Dravo in Pohorje preseneti in navduši.

 
Sva že nižje.
 
In še nižje.
 
Zgornja Muta, pri vodnem stolpu, tabli kažeta časovnico poti v smeri proti Pernicam (najina smer hoje) in v smeri proti Vrhu Bricnika.
 
Vodni stolp na Zgornji Muti.



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Okrog Bohinjskega jezera, 21.4.2024

"Jezero, kaj maš za mene?", se mi je postavljalo vprašanje, ko sem se včeraj odločila, da grem danes zjutraj hodit okrog Bohinjske...