S Spodnje Kokre, izhodišče pri transformatorju (mini parkirišče ob glavni cesti, ki pelje na Jezersko), kjer na tabli piše, da na Čemšenik prispemo v 50 minutah. Najprej čez glavno cesto in mimo hiške desno po strmi cesti, ki je na začetku asfaltirana, skozi gozd.
Cesta se položi in kmalu zaslišimo in potem celo pot poslušamo šumenje Čemšeniškega potoka. Tega se dvakrat preči čez mostiček, ko je dovolj vode. Pot gre še malo navzgor, v prijetni senci, še nekaj ovinkov in že smo pri domu. Tam Vili in Irena pripravita in prijazno postrežeta okusno kosilo, s hribovskim aperitivom seveda, na domiselno izdelanem lesenem pladnju s prostorčki za štamprlne in sekiro v sredini z napisom "za presekat". Dom je odprt ob koncih tedna in praznikih. Nagledamo se gozda in vrha smučišča Krvavec.
Me smo se naklepetale, nasmejale, povezale in se s polnimi želodčki odpravile navzdol in domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar