Lisec (1653 m), 29.6.2024

Z Raven, mimo Orožnove koče. Pot na Lisec (Lisc) od Orožnove koče dalje ni markirana (1h hoje od tam), je pa označena s trakci na vejah dreves, z možici in kakšno usmerjevalno tablo, tako da je enostavno sledljiva.

Od Orožnove koče sva se spustila navzdol preko pašnika v gozd, sledi gozdna jasica, tam pa pot zavije naprej v gozd in se skozi bujno rastje začne vzpenjati proti grebenu Lisca. Vsake toliko raste drevo, ki nudi senco v sončnih dneh, tudi ta dan. Ko sva bila dovolj visoko, se je pokazala Orožnova koča, vasica Nemški rovt, Jelovica, zadaj Karavanke.

Ves čas tudi lahko opazujeva Črno prst s te druge (bolj stranske) perspektive. Ko doseževa greben, zagledava označeno razpotje Črna prst – Lisec. Nadaljujeva desno po grebenu. Začne naju spremljati tudi Bohinjsko jezero in gorovje okrog in okrog; od Triglava do Črne prsti in nazaj do Triglava. 

Tako hodiva še kakšnih 15 minut po grebenu do vrha Lisca, kjer lahko počivava na klopcah in uživava v tem razgledu, dokler se ne odpraviva nazaj, z obveznim postankom v Orožnovi koči na kavi, čaju in štrudlju.

Lisec ni najbolj obiskan vrh, a si zasluži več obiska in pozornosti.

Lisec vsak dan gledam s kuhinjskega okna – če se nagnem do okna in pogledam levo, v smeri proti Črni prsti. Gledam ga, kako se dviga nad Bohinjsko Bistrico. S kuhinjskega okna prav vrha ne vidim, ker je umaknjen nazaj – kot se z vrha Lisca ne vidi našega bloka. 

Ampak Lisec se ne dviga zgolj nad Bohinjsko Bistrico – ko si enkrat gor, vidiš, da kraljuje nad Bohinjem in da ima Bohinj na dlani. Spoštujem tega kralja, nisva se pa še zbližala v prijateljskem smislu. Potrebujeva več časa, zato ga še obiščem.