Dež, zelo veliko dežja. Naprej od bazena voda že teče po poti. Tam je v strugi, ki prečka pot, že hudournik, ki ga lahko preskočim. Navzgor se še izogibam lužam, navzdol pazim le, da ne stopim v kakšno večjo lužo.
Parkrat zagrmi in se še bolj ulije. Spremljata me voda in megla, škraplja po kapuci in sliši se, kot da voda teče iz vsake luknje v hribu. Pod nepremočljivo obleko mi je udobno toplo.
V koči le pozdravim Francija, se vpišem in že se vračam navzdol, da se ne ohladim. Nekje na polovici poti moram prižgat lučko in zdaj bolje vidim tudi, kako dežuje.
Hudournik nad bazenom je bil od daleč videti in slišati tako, da ga ne bom mogla preskočit, ampak potrebovala sem prostora le za en varen korak in ta je bil možen, hvala.
Za petek pa je v načrtu Lubnik!
Ni komentarjev:
Objavite komentar