Za nami je bilo nekaj septembrskih dni (sončnih, toplih, čistih) ki jih bom drugo leto čakala celo leto in takoj, ko spet pridejo, bom šla z njimi uživat na sonce in v hribe.
Enega takih zadnjih dni smo letos izkoristili za vzpon na Blegoš. Čez Soriško, proti Davči in skozi Zali Log z avtom do Črnega kala, od tam pa po direktni poti na vrh, naprej dol do koče in nazaj na Črni kal po cesti.
Direktna pot pelje čez korenine, dolgo preprogo korenin. Strmina kar ni popustila. Vse do ovinka, ko je bilo slišat glasove in nismo vedeli, a se sliši od koče ali z vrha. Z vrha!
Z najmlajšim smo v 1h 45min prišli na razgleden, travnato obsežen vrh. In kar nismo vedeli, v katero smer bi občudovali razgled.
Potem pa še v kočo na kosilo, posončit se, pogujsat in nazaj proti Črnemu kalu.
Blegoš je del Loške planinske poti, žig je šel v knjižico, sama pot pa še čaka name.
Ni komentarjev:
Objavite komentar