A veš uno, k se navsezgodej zbudiš in komej čakaš, da začneš hodit in dihat hribovski zrak? No, tega ni bilo. Mislim, da sem bolj za popoldanske hribe... Vseeno sem vstala, ko me je zbudila budilka, pripravila in opravila vse potrebno ter se odpravila proti avtobusni postaji na Bohinjski Bistrici, da me avtobus, z odhodom ob 7.10, zapelje do križišča Vogar - Blato (1080 m), ki je bilo moje izhodišče ta dan.
Pot do Planine v Lazu je bila samotna, mestoma strma, sonce je že vroče sijalo (zato je bilo prav prijetno hodit po senčnih, vlažnih delih poti), dolina je bila še prekrita z meglo. Šlo je počasi in kot da sem nova v tem svetu - kot da potrebujem v strnjenem času več takih pohodov, da bo postalo bolj domače. V slabih 2 urah sem bila na planini. Preden se je planina začela odpirat sem prepoznala značilno obliko levega dela Debelega vrha, ki ga opazujem iz doline. Desno od njega Ogradi. Lepo, kakšna vidljivost. Na planini je živahno. Živine in pujskov, ki sem se jih nadejala, ni bilo.
Planina v Lazu.
Na robu planine poiščem senco, pomalicam in si spočijem. Odpravim se proti Planini pri Jezeru, markiran čas je 1 ura, hodila sem manj. Zanimivo bi bilo narediti še en ovinek - na Planino Dedno polje (1 ura s Planine v Lazu) in od tam iti na Planino pri Jezeru (pol ure).
Koča na Planini pri Jezeru.
Pri Koči na Planini pri Jezeru sem spila kavo in se odpravila proti Planini Blato oz. križišču Vogar - Blato, da me avtobus ob 13.30 odpelje v dolino. Še pridem, še...
Ni komentarjev:
Objavite komentar