Ciprnik (1745 m), 5.9.2026

Izhodišče je bil Dom v Planici. Pri domu sem poiskala markacijo in ji sledila, prav oznake "Ciprnik" nisem opazila. Markacije se kmalu nehajo (pa visoko gor spet začnejo), pot pa je označena z rdečo piko. Je tudi lepo sledljiva. Cikcak strmo skozi gozd.

Prvi razgledi, na Planico.

Prvi posredovalci so imeli v Planici tekmovanje in je glasba z dogajanjem še kar dolgo odmevala navzgor.

Tja gor. Se mi zdi.

Tamar.

V gozdu so me presenetili in razveselili jurčki! Ker jih je bilo toliko na kupu, sem mogla najti prostor za njih v ruzaku.

Dobre pol ure pod vrhom sem že gledala na zemljevidu, kje sem in koliko je še poti.

Še malo... Do tu ne srečam skoraj nikogar.

Pogled nazaj.

V nadaljevanju je manj gozdnato, z nekaj jeklenicami v pomoč. Macesni so seveda še zeleni, a že zdaj vabijo na jesenski obisk. 

 

Pa sem. Jalovec izstopa s svojo obliko. Izvem, da so desno Ponce.

Našpičeni vrhovi - gor dol, gor dol po obzorju.

Po okrepčilu in kratkem uživanju tega, kar tak vrh ponudi, pa po isti poti smuknem nazaj v Planico. 

Soriška planina (1280 m), 3.9.2026

Pot z Bohinjske Bistrice na Soriško planino me je zanimala že nekaj časa. Malo sem pogoljufala in se pustila z avtom zapeljat do malo pred Nemškim Rovtom. Šla sem skozi vas, mimo mlake in se kmalu priključila poti Juliana trail, katere etapa gre tod čez Vrh Bače v Podbrdo. Na Strmah sem Juliano zapustila in sledila oznakam za Soriško planino.

Označeno je dobro. Na vrhu je bil v soncu le še Lajnar, kot se spodobi za večer. Prevoz v dolino me je čakal, jaz sem pa to pot lahko dodala med "favourites". 

Pogled s Strm.

 

Višje se gozd razredči. Pogled se odpre proti Karavankam.

 

Pogled nazaj.

 

Juhu, ko prideš do table "15 minut".

Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377 m) - Koča Planinc (1010 m) - Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m), 30.8.2026 (Koroška pl. pot)

S Kop do Slovenj Gradca po Koroški planinski poti. Ja! Na Kope sva bila pripeljana z avtom, pred nama pa je bilo skupno cca. 600 m vzpona in 1500 m spusta. Prvi od treh žigov ta dan (žig KPP št. 14) je bil odtisnjen kar na Kopah, pri Grmovškovem domu pod Veliko Kopo. 

Od doma sva se usmerila v levo.

Bi skočila še na Črni vrh? Drugič...

Vzpenjala sva se ob smučišču in bike progi. Malo pod vrhom Velike Kope nisva sledila smerokazu v gozd (kjer pot obide vrh), ampak sva nadaljevala naprej na Veliko Kopo (1542 m), od tam pa navzdol, da sva prišla nazaj na markirano pot. Na Veliki Kopi je travnik, geodetska točka, velik lesen stol in energijske točke. Pa seveda razgled.

Pot v nadaljevanju vodi proti in mimo Partizanskega doma, vikendic. Nadaljevala sva po Kaštivniku (smučišču). En smerokaz naju je zavedel, da sva s smučišča zavila levo v gozd in ker je pot bila, sva šla po njej, strmo navzdol - dokler se ni končala. Pa strmo navzgor, nazaj do smučišča in po smučišču naprej navzdol.

Odpre se lep pogled proti Muti.

Prispeva do razpotja, ki naju usmeri do Koče Planinc (KPP naredi tak ovinek pred Kočo pod Kremžarjevim vrhom). 

 Koča Planinc.

Naročiva kavo in dobiva še piškote za posladek. Žig KPP št. 15. 

Ko se okrepčava, se odpraviva naprej. Proti naslednjemu cilju del poti predstavlja sveža vlaka, ki služi spravilu lesa, tudi gozdarska dela so bila še v delu. Naenkrat sva z vlake pod sabo zagledala markacije, torej je bila pot nižje, ampak je bila tudi zasuta z drevjem, tako da ni bila dostopna (malo naprej bi se lahko spustila do nje). Po vlaki sva šla naprej, dokler nisva opazila na levi poti strmo navzgor - po njej sva prišla do markirane poti in v nadaljevanju spet do KPP. 

Vsake toliko se je odprl pogled na Uršljo goro, Peco. Malo pred ciljem je lep greben - travnik, kjer bo cvetelo vijolično vresje in gledalo na Slovenj Gradec.

Evo, pa sva dobro-došla. Koča pod Kremžarjevim vrhom in žig KPP št. 16.

Sledi še spust do Slovenj Gradca, zaključiva na avtobusni postaji. Vroče je. 

Nekaj ur s sabo, z drugim, v naravi, skozi hojo, ... je zame recept, da postane vse-eno in preprosto.

Več s Koroške planinske poti:

Dravograd - Vrh Košenjaka (1522 m) - Pri Knezu na Pernicah (1062 m), 7.12.2024 (Koroška pl. pot) 

Ravne na Koroškem - Šteharski vrh (1018 m) - Sv. Križ pri Dravogradu (528 m), 18.1.2025 (Koroška pl. pot) 

Bricnik (1017 m) - Radlje ob Dravi, 23.3.2025 (Koroška pl. pot)

Kapunar (1051m) - Remšnik (685 m) - Kapla na Kozjaku (777 m), 20.4.2025 (Koroška pl. pot)

Sršenov vrh (963 m), 31.5.2025 (Koroška pl. pot) 

Koča na Pesniku (1101 m) - Ribniška koča (1507 m), 6.6.2026 (Koroška pl. pot) 

Planina za Črno goro (1340 m), 24.8.2026

Izhodišče za popoldansko srečanje s hribom nekje nad Bohinjsko Bistrico so bile Ravne. Pot gre sprva skupaj s tisto do Orožnove koče. Kmalu sledi razpotje, kjer nadaljujem levo skozi gozd. Strmo se vzpenjam. Ko pridem na gozdno cesto, jo prečim in nadaljujem s strmino. Pot je prijetna. Višje se malo položi, a spet vzpne.

Misli ves čas tečejo, kot da me želijo prehiteti. Vsake toliko jih pokličem nazaj, da ne grejo predaleč in da jih spomnim, da sem z njimi. V tem ritmu se sčasoma umirijo in postanejo krotke živalce, ki mi pripadajo.

V slabi uri in pol sem na Planini za Črno goro. Sonce še oblizuje vrhove dreves. Živine ni. Grem okrog planine in še malo naprej do razpotja: Kobla v levo in Črna prst v desno. Bi šla še do Črne prsti, pa je bila ura pozna, zato na razpotju obrnem in se vrnem po isti poti nazaj na Ravne.

Planina Zadnji Vogel (1413 m), 15.8.2026

Naš cilj je bil sicer Vogel (1922m), a smo zaradi časa (beri: ujeti je bilo treba še kabinsko žičnico in štirisedežnico, ki obratujeta le do 16h ter upoštevati, da bi se z obema zapeljali vsaj dvakrat) izbrali Planino Zadnji Vogel.

Pot do tja nas je vodila z Orlovih glav, proti Šiji, pod Šijo in proti Voglu - tu nekje pa smo skrenili s poti navzdol, po uhojeni strmi potki, za katero se je videlo, da se nižje pridruži tisti, ki vodi naprej navzdol do Planine Zadnji Vogel.

Pogled nazaj na Orlove glave.

Proti Šiji, Vogel desno.

Pogled nazaj na Šijo (desno).

Proti Voglu, na prvem sedlu smo zavili navzdol.

Dolinca zgleda blizu...

Pogled nazaj, Vogel nas še spremlja.

Pogled nazaj na Planino Zadnji Vogel.

Naše pohajkovanje je trajalo cca. 4 ure. S Planine Zadnji Vogel je dragi z najmlajšim odšel proti spodnji postaji kabinske žičnice in naprej na štirisedežnico, na nekaj voženj. Sama pa sem nadaljevala v smeri Rjave skale in Orlovih glav, kjer sem zaključila krog. 

Dobrodošel gozdiček na poti proti Rjavi skali.

Nazaj na Orlove glave.

Počakala sem na vozača in prisedla, da smo se skupaj s štirisedežnico odpeljali z Orlovih glav, z Rjave skale pa še z gondolo v vročo dolino.

Tak dan potrebuje le, da ga doživiš...

Planina Krstenica (1670 m) - Planina Sp. Grintovica (1165 m) - Koča na Vojah (690 m), 28.7.2026

Izhodišče je bilo zopet križišče Vogar - Blato (1080 m), tja sem se z avtobusom iz Stare Fužine pripeljala ob 6h zjutraj. Predhodna pohoda sta bila s tega izhodišča usmerjena enkrat naravnost proti Lazu in drugič v levo proti Planini Viševnik (in navzdol do Vogarja), ta dan pa sem šla bolj v smeri desno do Krstenice (in navzdol do Voj).

Do Krstenice so nebo prekrivali oblaki, na planini, kjer je bil že čas za malico in razglede, se je počasi razjasnilo. 

Vse do Krna na desni...

 

Tosc.

Za Planino Grintovica sem izvedela naključno - "da greš tam iz Voj levo gor, nikjer nobenga in prideš na eno lepo planino". Zemljevid je pokazal, da gre markirana pot s Krstenice do Planin Zg. in Sp. Grintovica in sem se odločila s Krstenice sestopit v tej smeri. Najprej strm spust, ki se nadaljuje v lep, zračen gozd. V slabi uri sem bila na Planini Zg. Grintovica. Tam ne zavit ostro desno in iti po poti mimo stanu, kjer piše Voje - Krstenica (tam gre nemarkirana pot dalje po planini mimo stanov, ki so kar ob poti, in naprej direkt proti Vojam), ampak nadaljevati naravnost (markacija ni oddaljena) in pot se obrne v levo navzdol. 

Stan, kjer piše Voje - Krstenica.

V nadaljnjih 10 minutah sem bila na Planini Sp. Grintovica z označenim razpotjem - samo 1h 30min do Vodnikovega doma.

Zadaj Tosc.

Počasi sem se spuščala proti Vojam, vedno več pohodnikov mi je prihajalo nasproti ("kam lezete v tej vročini?"). 

Dolina Voje.

Pri Koči na Vojah je bil ob 11.30 uri čas še za en postanek preden se pridružim turistom skozi Korita Mostnice na poti do Stare Fužine, ko si mislim, da je vredno iskat in obiskat kotičke, kot je Planina Grintovica in ne tistih kotičkov, ki so predmet trženja in obiska mnogih.