Potoška gora (1283 m), 21.3.2024

S Spodnje Kokre, mimo Planinskega doma Čemšenik (835 m). Potoška gora je del Transverzale Storžič.

Čas hoje je markiran 2h 10minut, ravno prav za popoldan, po koncu delovnega dne – zdaj, ko je dan že daljši. Pot s Spodnje Kokre do Planinskega doma Čemšenik (50 min) je udobna, široka in pri domu, s polkni v živahno zeleni barvi, sva bili 1-2-3. Od tam se pot nadaljuje ves čas skozi gozd po lepi stezici, ki vzpenjajoč vodi vse višje. V gozdu so v enem delu le bukve in v drugem delu le smreke – in vsak del zase pričara drugačno vzdušje; svetloba v izčiščenih, golih bukvah in temačnost med gostimi, razvejanimi smrekami. Kar nekaj je podrtih drevesc in nametanih trohnečih vej, ki izgledajo kot da tam ležijo že nekaj časa. Beli telohi pozdravljajo s tal. Začelo je rahlo deževati.

Greben, ki se je kazal v daljavi, še ni bil vrh. Na tem grebenu je tabla z napisom, da je do Potoške gore še 15 minut (v smeri levo, gledano s smeri prihoda). Dežju se je pridružil še veter. In tako hodiva še 15 minut do naslednje table – z napisom, da je do Potoške gor še 30 minut. Hm...haha...ojej... očitno sva od prejšnje table (kljub jasni oznaki) šli v smeri desno, namesto levo. Ker je bilo mrzlo, se dogovoriva, da jaz vseeno šibam nazaj in na Potoško goro v pravi smeri in da se dobiva na poti navzdol.

Na vrhu Potoške gore sta klopca in vpisna knjiga, žig pa je v Planinski koči na Sv. Jakobu (do koče je markirano 35 minut). Razgleda ni (tudi zaradi megle in dežja), razen med drevesi na dva vrhova.

Po poti navzdol se je počasi temnilo in pri Planinskem domu Čemšenik sva prižgali lučko, še vedno je rahlo deževalo. Lučke so bile tudi na smučišču Krvavec.

Ko bo še malo daljši dan, pa bo cilj Srednji vrh (1853 m), markirano 2h 10minut od Planinskega doma Čemšenik.

Planinski dom Čemšenik (835 m).

Table pri Planinskem domu Čemšenik (še 1h 10 minut do Potoške gore).

Bukvice.

A se bližava vrhu?

Ne, še 15 minut do Potoške gore.

Že na poti v pravi smeri proti Potoški gori.

Potoška gora (1283 m), s klopco in vpisno knjigo v skrinjici.

Nazaj skozi temačen smrekov gozd.

In pri Planinskem domu Čemšenik, ko je čas za lučko.