Zakaj hodim, zakaj hodim v hrib? Lepše vreme, čudovit razgled, prijetna pot, ... niso bistveni razlogi. Cilj ni bistven, bistvena je sama pot. Ker po poti se preko zunanjega do mojega notranjega sveta nekaj zgodi, ustvari, preobrazi.
Na tej poti srečam. Verjetno kar sebe. Svoj del, ki je bolj živ in prisoten. Stik z naravo vrača k sebi. Od tega, da sem na začetku poti polna misli, do tega, da se ta miselni tok skozi hojo umiri, umakne se nujnost delovanja in iz ozadja stopi naprej zavedanje, da je vse tako, kot mora biti. Celota. Um se zbistri, odvečno odpade.
Zato hodim - da pride do srečanja, takega brez napora, brez tuhtanja. Porodi se, ve kako. Ne rabim nič pomagat, spreminjat, silit. Odprtost do tega, kar se ima zgoditi, lahko vodi do izkušnje, ki je bogatejša od tiste, ki si jo lahko zamislim. Zato hodim, ker to potrebujem.
Na zunaj je pa pot na Rudnico bila videti tako:
S kolesom se odpravim z Bohinjske Bistrice na Brod po kolesarski poti. Piha, zato dam gor kapuco in rokavice. V Danici opazujem nivo Save Bohinjke in Bistrice, ki sta že upadli od včeraj. Tudi na kolesarski poti ni več vode in po poljih ni več jezerc in potočkov.
Malo naprej od rojstne hiše dr. Janeza Mencingerja se začne pot in tam pustim kolo. Grem po poti čez Široko polico. Škropi dež in žal mi je, da nisem palerine dala v nahrbtnik - ampak vse ok, ni bila zares potrebna. Ko pridem s Široke police, me pozdravi zasneženi Triglav v oblakih. Pot se nadaljuje skozi lep bukov gozd. Na razgledni točki s klopco se odpre razgled na Bohinjsko Bistrico, Brod in desno naprej na Savico, Kamnje, Žlan, na ves greben Spodnjih Bohinjskih gora.
Pot vodi mimo razgleda na Bohinjsko jezero in se nadaljuje proti vrhu - z vpisno skrinjico, klopco in razgledom na Zgornjo Bohinjsko dolino, tudi na Zajamnike in skrajno levo na Veliki Draški vrh.
Pomislim, da bomo Bohinjci kmalu mogli plačat, da lahko živimo v Bohinju in uživamo take razglede.
Ker je Rudnica točka na Bohinjski planinski poti, jaz pa še nimam žiga v knjižici, odtisnem žig v le-to in se spustim nazaj dol po Direktni poti ter zaključim krog. Usedem se na kolo in se odpeljem nazaj proti Bohinjski Bistrici.
Zasneženi Triglav v oblakih.
Pot skozi bukov gozd.
Prva klopca z razgledom.
Na Bohinjsko Bistrico, Brod, Savico.
Na Savico, Kamnje, Žlan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar